Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Družina in star človek
Kljub razpadu razširjenih družin ima družina še vedno pomembno vlogo pri skrbi za starega družinskega člana, saj oskrba starih ljudi temelji na kombiniranju formalne in neformalne oskrbe. V socialnem delu razumemo, da ima družina, ki skrbi za starega človeka, delovno nalogo, v kateri raziskuje, kakšne spremembe potrebuje in kakšne vire moči ima, da bo zmogla biti v pomoč in oporo staremu človeku in hkrati varovati življenje, ki ga potrebujejo družinski člani sami. To pomeni po eni strani prepoznati in varovati vse, kar star človek še ima in zmore varovati s pomočjo družine, in ob tem slediti potrebi po večanju, spreminjanju, preoblikovanju pomoči. Po drugi strani pa družina potrebuje odprt prostor za pogovore, da bi hkrati resnično soustvarjala pomoč tako, da bodo vsi udeleženi in nihče žrtvovan.
držáti
1. imeti kaj z rokami oprijeto
2. opravljati delo, ki kaj povezuje v celoto
3. ohranjati kaj v določenem položaju, kljub delovanju nasprotne sile
4. s svojo oblastjo, z vplivom ohranjati koga na določenem mestu
5. s svojo dejavnostjo, postopki ohranjati kaj v določenem stanju
6. zaradi kakega namena ohranjati kaj v kakem odnosu
7. trajati
8. biti tak, da ne more skozi tekočina, sipka snov
9. imeti določeno prostornino
10. biti v skladu z resničnostjo
11. biti usmerjen, voditi, peljati
12. strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju
13. izraža opravljanje dejanja, ki ga določa samostalnik
14. ceniti, dati na kaj
15. imeti, šteti za
držáti
1.it tenere
2. te'
3. tenere
4. sostenere, sorreggere
5. tenere
6. tenere, mantenere
7. tenere, avere; allevare; vendere
8. (per)durare
9. tenere
10. tenere, contenere
11. avverarsi; tornare
12.
13. portare; dare
14. parteggiare, tenere per, stare dalla parte di
15.
1.; toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo
2.; stare attaccato, appiccicarsi
3.
4.
5.
6.
7.; comportarsi
8.; trattenersi, tenersi
držáti
-ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í) 1. koga/kaj a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščahb) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtuc) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnostič) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti: žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti: trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo: neknj. pog.: ~ govor imeti govor: ~ predavanje predavati, imeti predavanje: ~ stražo stražiti: držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati: držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu2. a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni velja...
Duševno zdravje v skupnosti
Interdisciplinarno področje delovanja, katerega namen je izboljšanje položaja uporabnikov služb duševnega zdravja oziroma ljudi z duševno stisko, spreminjanje služb duševnega zdravja, da bodo služile predvsem njihovim potrebam, željam in nujam, uveljavljanje drugačnega vrednotenja duševne stiske. Duševno zdravje v skupnosti v prvi vrsti pomeni premik pomoči in podpore iz bolnišnic in zavodov v skupnost, obenem pa gre za družbeno gibanje uporabnikov in strokovnjakov za dostojnejše življenje in boljše storitve izven institucij. Vzpon duševnega zdravja v skupnosti v prevladujoč model je v državah, kjer so ga uvedli, pomenil radikalen preobrat v pogledih na duševne stiske, na ljudi, ki jih prizadenejo. O duševnem zdravju v skupnosti v pravem pomenu besede, kot o ponudbi storitev v skupnosti namesto v ustanovah, govorimo po drugi svetovni vojni. Najbolj znani premiki so se zgodili v Veliki Britaniji, severni Ameriki in severni Italiji. Pri nas govorimo o začetkih duševnega zdravja v skupno...
Dvakrat sm jo odrezu pa j' še zmer prekratka!
humorni odziv na neizogibno življenjsko dejstvo...
Ta izraz pogosto uporabljajo mojstri pri svojem delu npr. mizarji, tesarji in pomeni, da so bili pramalo natančni in bodo morali ponovno rezati.
dvígniti
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega
2. napraviti kaj višje
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih
6. napraviti, da se kdo upre
7. povzročiti, narediti
поднять
Dostopnost