prèč

prèč

smer. prostor. prisl. (ȅ) neknj. pog.: pojdi ~ proč: biti ~ biti utrujen, izčrpan: biti prizadet:

prepròst

1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja
2. ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti
3. splošno znan, razumljiv
4. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve
5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav
6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture
7. lahkoveren, naiven

présentable

sl s katerim (katero) se lahko pokažemo; ki se more predstaviti; veden

prestopíti

1. s korakom priti čez kaj
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo
3. spremeniti, menjati
4. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti
5. preseči

prestréči

1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere
2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja
3. narediti, da kdo ne pade na tla
4. (skrivaj, neopazno) priti do sporočila, ki je namenjeno komu drugemu
5. zaznati z ustrezno pripravo

prezę́bati

de von der Kälte durchdrungen werden, sehr frieren, Frost leiden

prikȃda

prismódež

nespameten, neumen moški

promener

sl peljati, voditi na sprehod, voditi okrog