Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
jêzik
-íka m (é í) 1. dati tableto na ~; ugrizniti se v ~; ~ pri čevlju; poud. ognjeni ~i |plameni|; snov. ~ v omaki2. poud.: Od strahu ji je otrpnil ~ |Ni mogla govoriti|; Kaj nimaš ~a |ne znaš govoriti|; govoriti s predrznim ~om |predrzno|; krotiti, paziti na svoj ~ |paziti na to, kar se govori|; člov., knj. pog. bati se ~ov opravljivcev, obrekovalcev: zmer. Tiho bodi, ~ grdi |opravljivec|; 3. govoriti kak ~; računalniški ~; ~ izobražencev; publ.: prevesti zgodbo v filmski ~; najti skupni ~ sporazumeti se:
jókati
1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi
2. dajati joku podobne glasove
3. cediti se, solziti (se)
kàkor
1. za izražanje primerjave glede enakosti
2. za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti
3. za izražanje podobnosti
4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti
5. za izražanje omejenosti na določeno, navedeno
6. za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano
7. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar; kot
1. za izražanje pomenov kakor pod I., 1—6
2. za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku
3. za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
4. za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči
5. za naštevanje zgledov za prej povedano
6. za izražanje različnosti stanja, dejanja glede na okoliščine
kàkor
it comunque
1.; come
2.; come, di
3.; come
4.; come
5.; che, se non
6.; (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che
1.; (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come; come; come
2.; (non) appena
3.; se
4.; per quanto, quantunque, benché
5.; come
6.; dipende, a seconda
kàkor
vez. (ȁ) 1. primer., primer. vez. lepa ~ roža; starejša ~ Mica2. vzročn., vzročn. vez., poud. Pošten ~ je, je najdeno denarnico oddal na policiji |ker je pošten|; 3. dop., dop. vez., poud.: ~ jo ima rada, ji v tem ne more ustreči |čeprav|; Fant danes lenari, ~ je sicer priden |čeprav|; 4. pogoj., pogoj. vez., poud. ~ mi ne boš takoj tiho, boš moral iz sobe |če|;
Kdor ga zvoha, ta ga spoha!
Tako smo govorili otroci, če se je kdo oglasil in rekel: "Vohate? Nekaj smrdi - nekdo je prdnil." Pravzaprav zelo pametno - iz strahu, da bomo obtoženi prdenja, smo bili vsi tiho, pa smo živeli, kot da ne bi naredili niti ene same pukice.
Dopustni sta tudi različici:
Kdor ga zduha, ta ga skuha!
Kdor ga reče, ta ga speče!
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
Dostopnost