Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kultúra
Znanja, prepričanja, zmožnosti in navade, ki si jih pridobimo v ...
en culture
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
Kulturno nasilje
Nanaša se na prakse zatiranja skupin ali skupnosti zaradi njihove kulture, jezika, religije, navad, tradicije, umetnosti, zakonodaje ali znanosti, ki jih lahko ljudje dojemajo kot upravičene ali vsaj ne kot nekaj slabega, ker so diskriminatorna prepričanja del njihovih kulturnih norm.
kurcpotka
je zloženka iz besed kurc (kurac oz. moški spolni organ, torej penis) in potka (pot, steza).
To so dlake na spodnjem delu trebuha pri moških (običajno, razen pri ženskah s preveč testosterona), ki so zaraščene v obliki ozke potke.
Primer rabe: Sicer je tale moj novi fant nekam otročji in bejbifejs, sam vseen pa ma vsaj kurcpotko.
láična jávnost
Skupina ljudi, ki ne pripada neki specifični strokovni javnosti in ...
en lay public
Lastnina
Zmožnost razpolaganja z določeno dobrino (proizvodno, potrošno, informacijsko) na način, kjer je omejevanje ali izključevanje drugih ljudi iz dostopa do te dobrine normirano s pravno ali kakšno drugo regulacijo, o kateri obstaja vsaj približen konsenz, da je legitimna. Posamezne oblike lastnine se razlikujejo predvsem po številu upravičencev in stopnji monopolizacije dobrin.
Dostopnost