Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
epigenétika
smer v genetiki, ki se ukvarja s spremembami v strukturi kromatina in DNA, ki niso posledica spremenjenega zaporedja nukleotidov, a se kljub temu ohranjajo v genomu skozi celične delitve in so zato dedne (npr. metilacija DNA, različne spremembe histonskih repov, gensko utišanje, genomsko vtisnenje, paramutacije, itd.)
esej
krajša, kritična, razmišljujoča razprava, ki obravnava teme vseh možnih področij od znanstvenih do literarnih in filozofskih;
E-števílo
oznaka za različne prehranske dodatke, ki jih dodajajo nekaterim živilom, z namenom, da živilo obarvajo, mu spremenijo okus, gostoto, ga emulgirajo, stabilizirajo ali konzervirajo ter naj bi bili v zakonsko predpisani količini zdravju neškodljivi (npr. E101, E150, E952 idr.)
étični kódeks
Zbirka pravil etičnega ravnanja. ...
en code of ethics, ethical code, code of conduct
étičnost
Skladnost z načeli dobrega in zlega ter normami za odločanje ...
en ethics
Etika
Beseda etika izhaja iz starogrške besede ēthos, ki pomeni nrav, značaj, način življenja, običaj. Etiko sestavljajo moralna načela, s pomočjo katerih lahko razlikujemo med tem, kar je 'prav' in kar 'narobe': med družbeno sprejemljivimi ravnanji in tistimi, ki veljajo za nesprejemljiva oz. neetična. Skozi zgodovino so filozofi na različne načine utemeljevali, kaj pomeni dobro / etično: Aristotel (6 stol. p.n.š.) je govoril o vrlinah posameznikov kot vodilu za etično ravnanje; Immanuel Kant (18. stoletje) je trdil, da moramo do drugih postopati tako, kot želimo, da bi oni do nas; John Stuart Mill (19. stoletje) je menil, da lahko etičnost merimo po izidu oz. posledici dejanj. Etika v socialnem delu se opira na različne teorije etike, ko poskuša ponuditi odgovore na vprašanje: »kako naj socialna delavka ravna?«.
Etnocentirizem
Stereotipno ocenjevanje drugih kultur, njihovih šeg in navad iz perspektive večinske (lastne) kulture. Gre za težnjo k poveličevanju lastne kulture. Etnocentrizem temelji na prepričnju, da so pripadniki lastne skupine večvredni, boljši, v nasprotju s pripadniki drugih etničnih /nacionalnih skupin. Poznamo različne pojavnosti etnicentrizmov, kot so: asimilacija, genocid, diskriminacije do etničnih skupin, negativne oblike nacionalizmov ipd. Pogosto rečemo, da je slovenski šolski sistem v odnosu do etničnih/kulturnih manjšin etnocentričen, saj učence uči zgolj o slovenski zgodovini, slovenski prevladujoči religiji.
Dostopnost