Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zabáven
1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje
2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja
3. umetniško, vsebinsko manj zahteven
zaglódati
1. z zobmi odlomiti v majhnem kosu
2. povzročiti neugoden, navadno duševni občutek
zakljúvati
1. večkrat hitro, sunkovito seči s kljunom v kaj
2. povzročiti ostre, ponavljajoče se bolečine
3. povzročiti neugoden, ponavljajoč se duševni občutek
zapêči
1. s pečenjem narediti, da nastane na površini rjavkasta plast, skorja
2. povzročiti občutek bolečine zaradi zelo velike toplote
3. povzročiti občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari
zapráviti
1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine
2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubiti
Zasvojenost
Kulturni, družbeni in medicinski koncept opisovanja sprememb pri posamezniku, ki se zgodijo na telesni, duševni in socialni ravni in so posledica rednega, ponavljajočega, intenzivnega vnosa psihoaktivnih snovi v telo ali različnih rednih, ponavljajočih in intenzivnih človekovih vedenj. Najbolj avtoritaren model razlage zasvojenosti je medicinski, po katerem je zasvojenost stanje kemičnega neravnovesja možganov in naj bi jo obravnavali kot bolezen. Močan vpliv na razlago zasvojenosti ima psihiatrija, ki se osredotoča na prepoznavanje simptomov zasvojenosti in manj na razgaljanje vzrokov. Družbeno kritične študije obravnavajo zasvojenost kot kulturno in zgodovinsko specifičen koncept, ki je povezan z ideali samo-nadzora, avtonomije in produktivnosti. Razlage in oblike obravnave zasvojenosti so v medsebojnem razmerju – področje obravnave vpliva na definiranje problema.
Dostopnost