Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Tok safr furam, da se bom kr z rufa skenslou
Nastalo na Gimnaziji Poljane konec 90-ih. Pomeni, da nekdo tako trpi, da bi najraje skočil s strehe.
važno, da je vlažno
Pogovorno "važn, d je vlažn" je še ena izmed izjav, ki nima le enega strogo omejenega pomena, ker se uporablja v nizu situacij, ki med seboj morda niti niso neposredno povezane.
Uporablja se bolj za zabavo in povečanje pozornosti. Namiguje lahko na seks ali alkohol., z obema konotacijama pa pogosto služi v celoti kot odvračanje pozornosti ali pa ironično ali namenoma absurdno repliko na izjave o tem, kaj je pomembno:
1. Ima poudarjeno različico: važn, da je vlažn pa da so noge narazn! Znana so še nadaljevanja: /pa da so noge dvejst do štirih/ pa da šprica ko slap Savica/pa da ne gre v prazn. Ta nadaljevanja so povezana z vulgarnim pomenom tega stavčnega frazema, namigom na seks. V tem pomenu je soroden Kdor maže, lažje vozi, s katerim se pojavlja po obskurnih forumih in drugih zakotjih.
2. drug pomen je, da je nekaj vlažnega = mokrega v kozarcu. Vseeno, šnopc, pir al'vin'. Važn d'j vlažn!
znati esperanto, kot da bi bil tam doma
Čeprav je verjetno edinega tako pametnega poznal samo Frane Milčinski - Ježek, si že dolga leta vedno več ljudi vedno bolj prizadeva, da bi veljali za takšne.
In trenutno je v svetu približno 2000 otrok, ki jim je esperanto res materinščina. Neverjetno? Ne, zakaj?
Ali poznate www.lernu.net ?
Korajžno, saj se le esperanta lahko naučite hitro in res tako dobro, kot bi bili tam doma.
In kje je tam? Ja kjer koli na svetu. (če ironiziramo pa nikjer, saj države Esperantije ni)
Primerjaj:
(znati internet na pamet)
(biti za en list pametnejši od knjige)
biti prepameten
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
šurde
1) Izraz pritrjevanja oz. strinjanja (izpeljanka iz angl. sure + da, izgovorjeno po domače); krajša oblika - šur; jasno, seveda.
A: "Se potem res dobimo ob osmih pred postajo?"
B: "Ja, šurde!"
2) Izraz popolnega nestrinjanja ali zavračanja skozi ironično pritrjevanje. pa kaj še, veš da.
A: "Saj če mu ostane teden do mature, se komot nauči."
B: "Ja, šurde."
''Franclu ni še noben ušu!''
Stavek, ki bo, po zaslugi prve slovenske grozljivke Idila, postal kulten. V filmu se predstavi ne le kot zastrašujoča grožnja temveč tudi suverena napoved srhljive prihodnosti - situacijo brezdvomno nadzoruje on; nihče mu nikoli ne uide. He is so good. In tega se zaveda.
"Franclu ni še noben ušu!" je samozavesten odgovor na kakršnokoli pohvalo, ki jo oseba prejme. Alternativa taki reakciji je lahko tudi preprosta: "Ja, itak/normalno" ali "Vem, da obvladam". A stavek "Franclu ni še noben ušu" doseže večji učinek. Priporoča se dodatek (samo)ironičnega nasmeška.
Primer: "Čestitam, da si naredil izpit!"
"Hja, Franclu ni še noben ušu!"
(Se lahko nadaljuje v...)
"Danes zgledaš super!"
"Franclu ni še noben ušu!"
"Čakal je tisti, ki je padel s hruške."
Frazo uporabimo, ko želimo odgovoriti nekomu, ki nas neutemeljeno prosi, naj ga počakamo.
Uporaba fraze ima lahko dva pomena:
1. da dotične osebe ne mislimo čakati;
2. da jo bomo počakali, čeprav se nam to ne zdi upravičeno.
A b rad enga staknu?
Grožnja, ki da jezični osebi vedeti, da nam je dokončno zmanjkalo potrpljenja in nas do fizičnega napada ne loči prav veliko.
Primerjaj z (da si ne boš kaj naredil).
Tudi: A b se rad krvav useknu?
abrnik
Abrniki ali v gorenjskem narečju abrnki so izločki živali, ki se jim nabirajo po zadnjici in okoli nje ali pa po nogah. Mislim, da se ta izraz ne uporablja več. Npr. 'Spucaj no že enkrat vaši kravi Liski te abrnke, k že preklemano smrdi.'
(V SSKJ je "abrnik" zapisan kot "abranek".)
V znani Soldaški abecedi Slavka Osterca, po napevu slovenske narodne Dekle, daj mi, je zadnji verz prve kitice:
... abrank od kocin visi.
V okolici Ljubljane uporabljamo obliko "abrenk".
abrveznik
tudi aberveznik; neumnež, trap
nekdo, ki razpravlja o stvari, a je jasno, da o njej nima najmanjšega pojma:
Tip je čisti abrveznik, a ne vidiš! O stvari nima blage veze!
SSKJ navaja izraz brezveznik
adamovo rebro
Eva.
Ko se med vso živino, pticami neba in živalmi polja ni našla človeku primerna pomočnica, je Bog poslal "človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo povedel k človeku." In ta je rekel: "To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti iz moža je vzeta".
Uporablja se tudi kot označevalec ženske manjvrednosti - najprej je Adam od boga želel dobiti lepo, pametno in potrpežljivo ženo. Ko mu je bog povedal, da ga bo to stalo nogo, roko in še tri rebra, je vprašal "in kaj dobim za eno rebro?"
Menda pa je bila prva v resnici Lilit, pri seksu z Adamom obvezno zgoraj. Pa mu je dojadilo in mu je bog naredil novo, Evo, Lilit pa sam obdržal. Tudi zanj je bila too much pa jo je dobil Satan.
Mnogi se dandanes sprašujejo, kaj bi Bog ustvaril iz radiatorja, če je bil že pri enem rebru tako uspešen.