Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Paracoccidioídes
rod gliv, ki taksonomsko še ni uvrščen. P. brasiliénsis (prej imenovana Blastomyces brasiliénsis) je dimorfna gliva, ki raste kot kvasovka v telesu in ob 37°C, v tleh in ob 22°C pa v micelijski obliki. Povzroča ti. južnoameriško blastomikozo.
slaframín
alkoholni mikotoksin s parasimpatomimetičnim delovanjem, ki ga izdeluje gliva Rhizoctónia leguminícola. Povzroča močno slinjenje pri prežvekovalcih, ki se hranijo z okuženimi metuljnicami, n.pr. z rdečo deteljo. Biološko aktivna oblika, ki je podobna acetilholinu, nastane šele v jetrih.
Sporóthrix
sporotriks; rod dimorfnih devteromicetnih gliv. Vrste so saprofiti in jih najdemo v prsti in na rastlinah. Vrsta S. schénckii (prej Sporóthrichum schénckii) je pogojno patogena in povzroča sporotrihozo pri človeku in živalih, zlasti pri konju. Je dimorfna gliva, ki raste v tkivih in v kulturi pri 27°C kot okrogla, ovalna ali cigaram podobna kvasovka, pri 22°C pa v obliki septiranega in razvejenega micelija. Stvarja hruškaste konidije, ki rastejo ob straneh hif in na terminalnih konidioforih. Nekateri menijo, da gre za askomiceto iz roda Ceratocystis.
stahibótriotoksín
mikotoksin, ki ga izdeluje devteromicetna gliva Stachybótrys, ki raste na senu in slami in povzroča resne zastrupitve pri konjih
trihotecén
skupina seskviterpenoidnih mikotoksinov, ki jih izdelujejo rodovi Fusárium, Myrothécium, Trichothécium in drugi. Izhodna snov je scirpen, ki ga dela npr. gliva Trichothécium róseum. Trihoteceni so toksični za različne evkariontske celice in so inhibitorji sinteze beljakovin. Pri živalih in človeku lahko ob dotiku s kožo nastanejo huda lokalna vnetja, pri uživanju kontaminiranega žita pa pride do krvavitev v prebavilih in drugih organih. Trihoteceni so stabilni v širokem območju pH in pri temperaturah kuhanja.