Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
árbiter
-tra tudi arbíter -tra m, člov. (ȃ; í; ȋ) ~ v sporu |razsodnik; presojevalec|; árbitrica -e tudi arbítrica -e ž, člov. (ȃ; í; ȋ) árbitričin -a -o tudi arbítričin -a -o (ȃ; í; ȋ)
arbitráža
alternativno reševanje davčnih sporov, pri katerem v sporu med zavezancem za davek in davčnim organom praviloma pravnomočno odloči tretja oseba, to je arbiter, ki ga skupaj postavita zavezanec za davek in davčni organ
entax arbitration
hrarbitraža
arbitrírati
Reševati spore izven sodišča, pri čemer udeleženci v sporu prepustijo ...
en to arbitrate