Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δεσπότης
, ου, ὁ [acc. ion. δεσπότεα, voc. δέσποτα] 1. gospod, gospodar, zapovedovalec, poveljnik. 2. neomejen vladar, posestnik, lastnik.
δημοῦχος
2 (δῆμος, ἔχω) poet. 1. med narodom bivajoč, narod obvladujoč, domač. 2. prebivavec zemlje γῆς, vladar dežele χθονός.
δυνάστης
, ου, ὁ (δύναμαι) mogočnik, oblastnik, gospod, vladar, knez, plemenitnik.
ἐγ-καθίστημι
[intr. ἐγκαθίσταμαι, fut. ἐγκαταστήσομαι, aor. ἐγκατέστην, pf. ἐγκαθέστηκα] 1. trans. a) postavljam za τινὰ ἡγεμόνα, posajam, devljem v τινὰ ἔν τινι; πάλιν τινὰ Μυκήναις pripeljem zopet v Mikene; b) ustanovim, napravim, uredim δημοκρατίαν. 2. intr. sem postavljen, obstojim; pf. ἐγκαθέστηκα τύραννος sem (kje) gospodar ali vladar.
ἐγ-κρατής
2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.
ἐπι-στάτης
, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).
Dostopnost