Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
polnohlačarstvo
Je ravnanje ali odločanje, ki ni skladno z resničnim nazorom osebe ali pa etosom določene profesije, kar se zgodi zavoljo lojalnosti in podrejanja drugi osebi ali interesni skupini.
Polnohlačar ne ravna polnohlačarsko zavoljo neposrednje grožnje kot denimo posranec, ampak deluje v luči sicer umazane vzajemne koristi, oziroma se podreja nekomu zavoljo povzpetništva.
Ravnati polnohlačarsko se od fraze posrati se razlikuje v tem, da polnohlačar ima ali je vsaj sprva imel možnost ravnati drugače, tako za razliko od tistega, ki se je posral ni žrtev.
Izraz je verjetno skoval verjetno Iztok Simoniti:
Zakaj je kunktatorska tudi sodba US o pravicah istospolnih, sem pojasnil (Delo, SP, 11. 6. 2016). »Mračni sodniki« so sprožili proces razveljavitve z ustavo skladnega zakona o istospolnih (ZZZDR-D) tako, da so končno sodbo po pilatovsko prevalili na »ljudstvo«. Tudi to, da se »mračni« niso hoteli, v sodbi ali kako drugače, jasno izreči o bistvu – o ustavnosti ali neustavnosti tega zakona – je izmika...
poslediti
folovati, followati
"@PreglArjan je klonil in se nam pridružil na tviterju. Zakaj neki bi ga posledili? Ker je dnevno politiko treba prijeti za jezik! #FF "
priti k sebi
"Predvsem pomislite, da je nekaj podobnega sanjal že Platon, ko je pisal, da je norost zaljubljenih največja sreča v življenju. Zakaj kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: »//Ta človek ni pri sebi//« ali //Vrni se vase//« ali: »//K sebi je prišel//«? Dalje, čim globlja je ljubezen, tem hujša je norost in tem – srečnejša!
Kakšno bo torej življenje v nebesih, po katerem tako goreče zdihujejo pobožne duše? Vsekakor bo duh kot močnejši premagal in povsrkal telo, kar mu bo toliko laže, ker ga je že v življenju očistil in pripravil za to vrsto preobrazbe. Nato bo duha samega na čudežen način použil vrhovni Um, zakaj ta je še neskončno mogočne...
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...
slovenske sklanjatve
# imenovalnik (nominativ) - kdo ali kaj?
# rodilnik (genitiv) - koga ali česa?
# dajalnik (dativ) - komu ali čemu?
# tožilnik (akuzativ) - koga ali kaj?
# mestnik (lokativ) - pri kom ali pri čem?
# orodnik (instrumental) - s kom ali s čim?
# (fužilnik) (čefurativ)
# bežalnik (fugitiv) - kdo in kam? > gl. vir
# podkupovalnik (koruptiv, tudi koruptivnik) - komu in koliko?
# nategovalnik - koga in kdo?
# odstopnik - čemu in zakaj?
# prepisovalnik - od koga in kdaj?
# narekovalnik (diktatnik) - kdo in komu?; (čeprav se navadno ve)
# vbodnik (koitus) - koga in kam?
Smećara
Slabšalno.
Naziv za osebo ženskega spola:
- katera se na vsak način izogiba delu,
- če že dela vedno jamra, da ima preveč dela in ne zmore,
- nonstop visi med šihtom na telefonu, FB, instagramu in se naslaja nad moškimi (zato tudi ima preveč dela in ne zmore),
- v ponedeljek popoldne že jamra, da gre jutri zdravniku po bolniško ker je preutrujena. Seveda bolniške ne dobi ker je pač smećara in so jo vsi zdravnike že spregledali,
- dela se da je nekaj oziroma da je sofisticirana v resnici je pa plehka (smećara),
- potrebuje moškega, ki ima veliko denarja in izgled Brad Pitt-a, kateri bo financiral njeno nedelo in celodnenvno kofetkanje z enakimi kolegicami,
Naziv se pogosto zamenja za smetarko vendar se temu častnemu poklicu s tem dela veliko škodo in nima nobene povezave.
Primer:
Oseba A: Ej a poznaš uno smećaro Petro?
Oseba B: Ja poznam, zakaj je pa smećara?
Oseba A: Ma zadnjič smo šli degustirat vino v vinoteko pa se je delala, da je somelier in se spozna na vino v resnici je pa čista sme...
suniti, da boš poskakvou
Zmerljivka, tipska grožnja ob neodobravanju, razočaranju nad dejanji nekoga.
Suniti se lahko nadomesti z brcniti.
Knjižno bi temu rekli: brcnil te bom, da boš poskakoval.
Besedno zvezo se lahko za humorno omiljenje grožnje dopolni z: " ... pol pa še enkrat, zakaj skačeš!" oz. knjižno: ... potem pa še enkrat, ker skačeš.
svaljkati se
zaničevalno požasno premikanje, postajanje
Zdaj vem, zakaj se reče nedeljski voznik! Došél sem kolono, ki se je po regionalki celo pot svaljkala 50 do 70 in je nikakor ni bilo mogoče prehiteti.
//V sobot zvečer je bilo divje, tako da sem se celo nedeljo samo svaljkal na sedežni.//
štekati
1. neko stvar razumeti, dojeti
-Ej stari, končno štekam te logaritme.
-Ne štekam!!!/
2. delovati z motnjami (pogosta uporaba pri tehnoloških rečeh)
-Računalnik mi pa totalno šteka.
Oba pomena lahko uporabljamo tudi v dovršnem glagolskem vidu:
-Evreka, poštekal sem zakaj me ne mara!
//-Tip je pred tablo totalka zaštekal, nč več mu ni blo jasn.//
Izvor besede je še neznan, predpostavlja se, da je v sorodu z besedo šteker oz. eletrično vtičnico.
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.