Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Pijem laško, ščijem union
Izraz je nastal zaradi velike ošabnosti Štajercev. Mislijo, da lahko samo oni naredijo dobro pivo...
"lublančani" mislijo da mislimo, a mi preprosto vemo. Sicer pa rek izhaja iz dejstva, da ima union izrazito neizrazit okus in praktično ne vsebuje CO2. Zato bolj kot na pivo (beri Laško) spominja na rahlo obarvan telesni izloček.
> gl. tudi (Pijem union, ščijem laško.)
Seos
Neformalni pozdrav v Celju. Uporablja se zelo pogosto.
Seos - Skrajšan štajerski pozdrav servus (ali serbus), ki izhaja iz latinske besede servucius, ki pomeni suženj/sluga. Na štajerskem so ta pozdrav prvi uporabljali nemški gospodje za pozdravljanje pomočnikov, kasneje pa se je izpeljanka servus pričela uporabljati tudi širše. Danes gre za najbolj široko uporabljen pozdrav na štajerskem, gre za ekvivalent ljubljanskemu pozdravu "živijo".
Tudi: Kratica za Search Engine Optimization Slovenia (optimizacija za iskalnike v Sloveniji), ki si ga je nadelo podjetje seos.si
Variacije:
- saos: zmačkan seos
- sas: hiter seos
- sjeos: gaberski seos
- serbi: ljubkovalni seos
ŠCRS
Fraza, ki se uporablja na Šolskem centru Rogaška Slatina, predvsem s strani dijakov, ki se zavedajo nizkih standardov in pogostih nenavadnih dogodkov na svoji šoli.
"Bruh, Karel je dans pri slovki mizo obrno za 180 pa se je zlomla. Človek mislo da je Orgon zares."
"Šcrs."
"Kdaj bi se pa mogli dobit?"
"Napisal so ob 14:35 se pravi bomo ob petih glih šli spred šole."
"Šcrs."
ukrajinjanje
Poseben način tvorjenja prislovnega določila kraja, ko le-tega zaključek kljub vsej zdravi pameti in dobremu okusu vedno zvedemo v glas [i].
Še posebej uveljavljeno, skoraj vseprisotno v vzhodni polovici slovenskih dežel, kjer deluje tudi kot skladenjsko orodje učikovitega razločevanja klenih domorodcev od nezaželenih in motečih elementov iz drugih kotičkov države, predvsem osovražene prestolnice. Deluje tudi, če se tuji osebek za namen komunikacije z aborigini odreče svojemu izrojenemu urbanemu slengu in začasno uporablja svojo najbližjo predstavo knjižno pogovornega jezika s primerno upočasnjeno izgovorjavo. Včasih domorodcem povroči blažje težave ob začasni potrošno motivirani zapustitvi rodne doline in obisku bližnje provincialne nakupovalne metropole ali pa šolski/upokojenski turistično-izobraževalni eksurziji v sicer splošno prezirano glavno mesto države.
Primeri rabe z opombami {knjižno > ukrajinjeno}:
v Šmarju
> //v Šmarj//**i**
na Triglavu
> //na Triglav//**i**
...
..a
ž. prip. obr. 1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča2. 'dejanje' béra, péka, zmága3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Dostopnost