Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Socialni konstruktivizem
Na podlagi fenomenološke filozofije Edmunda Husserla in Martina Heideggera se je v drugi polovici dvajsetega stoletja, tudi preko Alfreda Schutza, v družboslovju pojavil dvom v "objektivno resničnost" in "racionalnega človeka", ki to "objektivno resničnost" lahko spozna. Predpostavka je, da družbeni akterji v medsebojni interakciji ustvarjamo razlage resničnosti in fenomenom, dogajanju pripisujemo pomene in razlage. Tako "objektivna resničnost" ni več dano dejstvo, ki ga razumsko proučujemo, temveč je plod naših razlag. Berger in Luckmann sta v drugi polovici šestdesetih s knjigo Družbena konstrukcija realnosti vnesla ta pogled - predvsem - v sociologijo. Pri tem sta se, ob že navedenih filozofih - naslonila še na Georga Herberta Meada. Soroden pojem je Socialni konstrukcionizem. Oba pojma, tako socialni konstruktivizem kot socialni konstrukcionizem, sta pomembno vplivala na teoretske tokove v sodobnem socialnem delu. Pretežno ju povezujemo s t. i. "postmodernimi paradigmatskimi prelo...
spomin
človekova sposobnost, da shrani, kar je zaznal, doživel, se naučil, in da si to ponovno prikliče
srati klamfe
govoriti neumnosti, trositi velike neumnosti
"Na morš klamf srat, če s bucke žru." (Ne govori neumnosti, če te ni bilo zraven (če se ne spoznaš, če nimaš pojma)
sto let za kačami
1. v velikem zaostanku 2. ne slediti aktualnim zadevam, ne imeti pojma, kaj se dogaja 3. pozno dojeti ali izvedeti
Primera:
On je sto let za kačami. Šele čez pol ure je dojel šalo.
//Na dopustu ni imela dostopa do interneta, zato je sto let za kačami.//
Podobno:
Je zaostal kot Moravčani, do katerih šele v petek četrtkov večer pride.
Dostopnost