Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
krmár
1. kdor krmari
2. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina
krmár
-ja m s -em člov. (á) ~ čolna; poud. ~ vladne politike |usmerjevalec|; šport. dvojec s ~em krmárka -e ž, člov. (á) krmárjev -a -o (á)
kultúra
Znanja, prepričanja, zmožnosti in navade, ki si jih pridobimo v ...
en culture
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
labour market
sl trg dela — Prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z določenimi znanji, veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela.
línija
1. nepretrgana vrsta točk; črta
2. kar ločuje, razmejuje; črta
3. redna prometna povezava med določenimi kraji, proga
4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije
5. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek
6. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja
7. oblika, podoba, videz
8. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike
9. tok, potek
10. potomstvo v zaporednih generacijah
lobbying
sl lobiranje
1. — Dejavnost, ki se opravlja z namenom vplivati na oblikovanje politike in sprejemanje odločitev v institucijah političnega sistema, npr. parlamentu, vladi, organih lokalne skupnosti.
2. — Pravno urejena dejavnost nejavnega vplivanja na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri oblikovanju in sprejemanju predpisov ter javnih politik z namenom uveljavitve posebnih interesov neke interesne skupine ali organizacije.
Dostopnost