Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nestle
Tako se včasih reče temnopoltim (ker Nestle dela čokolade in kakave); izraz je v rabi, odkar ga je javno uporabil Jacques Chirac za temnopolte Francoze.
nga
Verjetno najbolj univerzalana beseda v slovenščini. V Ljubljani se izgovori z naglašenim a, pred n je polglasnik. Rabi jo starejša generacija, čeprav ne tako pogosto. Je idealen zaimek za vse besede, zato se navadno rabi skupaj s kazalnim zaimkom ("Podaj mi tist nga!"); mogoče ga je preoblikovati tudi v pridevnik (ngast, ngajast, ngav) in morda celo glagol (ngajati).
Beseda v resnici izhaja iz zaimka, in sicer iz beseda onega. Ne ve se točno, ali je to kazalni zaimek (ta, tisti, oni = najbolj oddaljeni, ki ga lahko ne vidim) v četrtem sklonu brez samostalnika (daj mi oni žebelj = daj mi onega) ali iz že prej posamostaljenega pridevnika one (z naglašenim e), ki se sklanja one, onega (ne oneta kot izvorni samostalnik), onemu, onega ... Nekateri prav zares namesto nga še rabijo one ("Daj mi onE"), ne le v pomenu "spolni ud", pravilno v srednjem spolu ("imam lepo one doma ..."). Beseda nga je prav zato lahko srednjega ali moškega spola.
Na Gorenjskem vnga - Je un z vnem vngavovo uno puvngavu...
nizki štart
opora klečno na eni nogi, način začetka teka pri šprinterskih disciplinah (100 m, 200 m in 400 m)
no, pustimo zdaj to
Gre za pragmatični frazem, s katerim zamenjamo temo pogovora, ko začutimo, da bi lahko v pogovoru naleteli na temo, ki bi bila za nas neprijetna. Zaradi pogoste rabe se frazem rabi tudi že ironično oz. samoironično, ko želimo namigniti, da imamo tudi sami izkušnje z obravnavano temo. Seveda je frazem efektiven samo, če vsi navzoči vedo, na kaj se namiguje.
Primer:
Oseba A (moški, zaprisežen monogamist): Zvestoba je temelj vsakega dobrega razmerja.
Oseba C (ženska, poročena): Tako je, moža bi takoj zapustila, če bi me varal.
Oseba B (moški, ki ga je pred kratkim zapustilo dekle, ker jo je varal): No, pustimo zdaj to.
Lahko ga uporabljajo tudi profesorji/ce na srednjih šolah ali kakršnikoli drugi pedagogi, kot se zavejo, da imajo njihovi učenci več znanja o nekaterih stvareh kot pa oni sami.
Dostopnost