Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
sestàv
-áva [sə in se] m (ȁ á) |sistem|; : filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; moderni ~i pohištva; ~ utrdb; izločiti motorizirano četo iz ~a; spadati v ~ zavoda; publ.: udeležiti se konference v celotnem ~u v celoti, polnoštevilno: zamenjati vodstveni ~ vodstvo, vodilne delavce: pojm. ~ železniških vagonov; ugotavljati ~ krvi sestavo:
sestáva
1. glagolnik od sestaviti
2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa
3. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto
4. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava
5. sestav, sklop
sestáva
-e [sə in se] ž, pojm. (ȃ) kemična ~ krvi; ~ načrta; navodilo za ~o pohištva; narodnostna ~ prebivalstva; števn. motorizirana, rezervna ~; izločiti četo iz ~e brigade; samostojna enota v ~i podjetja; določiti ~o za tekmovanje moštvo:
sestavína
1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov
2. sestavni del
sestavína
1.it componente, costituente, ingrediente, elemento, sostanza
2. parte integrante, elemento costitutivo
slå
sl prečnik, prečka, drog, letev
biti, udarjati, udariti, (po)tolči, butati; (po)kositi, (po)žeti; premagati; nali(va)ti;
Socialni konstrukcionizem
To je spoznavna teorija. Kljub predhodnikom te epistemologije, kot je filozof Giambattista Vico v 18. stoletju, začetke in nadaljnji razvoj umeščamo v 80-ta in 90-ta leta 20. stoletja, potem ko sta sociologa Peter Berger in Thomas Luckmann v svojem prelomnem delu Družbena konstrukcija resničnosti iz leta 1966 v sociologijo vpeljala pojem družbena konstrukcija. Ne moremo govoriti o eni šoli ali eni sami opredelitvi socialnega konstrukcionizma, čeprav obstoječe definicije povezuje nekaj skupnih obeležij. Socialni konstrukcionizem je pogled na svet, ki temelji na predpostavki, da ljudje konstruiramo pomene. Ukvarja se z razumevanjem kot osrednjo značilnostjo človeških dejavnosti. Predpostavlja, da pomen in razumevanje izvirata iz socialnih interakcij in doseženih sporazumov o tem, kaj pomenijo simbolične oblike jezika, v katerem komuniciramo. Načini ustvarjanja pomena so neogibno ugnezdeni v družbeno kulturnih procesih in specifični glede na čas in kraj. Pomeni konkretnega dogodka in naš...
Dostopnost