Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Znanje za ravnanje
Gre za koncept, ki govori o posebnosti v socialnem delu razvitega znanja in o posebnosti ravnanja z njim. Gre za znanje, ki ga je v procesu pomoči možno pretvoriti ali prevesti v akcijo in ga podeliti z uporabniki.
življênjski cíkel
Trajanje česa od nastanka, prek rasti do zrelosti in upadanja. ...
en life cycle
ἄν
členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil ...
δυνατός
3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.
ἐν-δοιάζω
(δοιή) omahujem, dvomim, pomišljam se; pass. ἐνδοιάζεταί τι smatra se kaj za možno.
ἔν-ειμι
(εἰμί) [3 sg. in pl. tudi ἔνι, 1 pl. ἔνειμεν, 3 sg. opt. ion. ἐνέοι, impf. 3 sg. ep. ἐνῆεν, 3 pl. ἔνεσαν] 1. sem, bivam, nahajam se notri, sem v, na, pri čem τινί, ἔν τινι; τὰ ἐνόντα kar je notri. 2. zgodi se, nastopi, je, ἄρνησις οὐκ ἔνεστί μοι ne morem tajiti, νοῦς ὑμῖν imate razum, χρόνος ἐνέσται treba bo časa, precej časa bo poteklo (vmes), ἐνῆν γάρ bilo je namreč v pogodbi. 3. impers. ἔνεστι mogoče je, možno je, sme se, ὡς ἔνι ἥδιστα kar je najugodneje, ἐκ τῶν ἐνόντων po možnosti.