Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
socializírati
1. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi
2. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno
3. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova
4. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati
socially earmarked tax
sl socialni namenski davek — Davek, ki se zbira z namenom financiranja na področju socialne zaščite, npr. obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Socialna distanca
Od izraza geografska distanca se razlikuje po tem, da ne meri prostorske (fizične), pač pa družbeno oddaljenost med posamezniki, skupinami, etnijami, sloji ali drugimi kategorijami prebivalstva. Družbena oddaljenost pomeni odsotnost komunikacij in prisotnost negativnih stališč oz. prepričanj o ljudeh izven naše skupine. Najstarejši in najučinkovitejši mehanizem povečevanja ter utrjevanja socialne razdalje je družbena neenakost. Večja ko je razdalja med socialnimi skupinami in bolj ko je ta razdalja statusno utrjena, težji so prehodi med skupinami in verjetnejša konfliktna razmerja. (Glej tudi izraz socialna razdalja).
Socialna država
Sistem (načel, zakonov, ustanov, storitev in programov na področju socialne, zdravstvene, šolske politike), ki se je kot moderna posledica funkcionalne diferenciacije državnega aparata specializiral za regulacijo temeljnih družbenih funkcij: normalizacije, prerazdelitve, socialnega varstva in integracije. Te funkcije lahko socialna država izvaja v različnem razponu, od minimalnega (rezidualnega) do maksimalnega (blaginjskega) obsega. Grobo (fiskalno) merilo socialne države je delež proračunskih izdatkov, namenjen kakovosti življenja - ta delež mora biti bistveno večji od financiranja represivnih funkcij (vojska, policija itd.). Gre za najpomembnejšo družboslovno inovacijo v 20. stoletju.Socialna država je najširši pojem, ki se naprej deli na socialno zaščito, socialno varnost in socialno varstvo.
Socialna mreža
Interakcijska »veriga« oseb, s katerimi posameznik vzdržuje stike, ter njihova medsebojna povezanost. Redukcija zgolj na prvi del definicije (v prejšnjem stavku) vodi v enostransko razumevanje soc. mrež, ker se zanemarja njihovo strukturo. Primer pravilnega razumevanja zgornje definicije: socialne mreže osebe A ne sestavljajo samo njene interakcije z osebo B, C in D, pač pa tudi interakcije med osebami B in C, C in D ter B in D. Okolje socialne mreže (posameznika, skupine ali organizacije) predstavljajo socialne mreže drugih in povezave med njimi, kar označujemo s terminom socialno omrežje.
Dostopnost