Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
razlikovánje
1. glagolnik od razlikovati
2. dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi
razločeváti
1. videti, slišati kaj kot posameznost
2. videti, občutiti različnost med čim
3. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti
razločeváti
-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ barve; ~ ljudi v temi razločevati koga/kaj od koga/česa ~ kak pojav od drugega; neobč. To ga ~uje ~ drugih ljudi loči: razločeváti se -újem se (á ȗ) Iz te razdalje se predmeti še dobro ~ujejo; neobč. razločevati se od koga/česa Človek se ~uje od živali se razlikuje, se loči: neobč. razločevati se po čem ~ ~ ~ zunanjosti razlikovati se, ločiti se:
razločíti
1. videti, slišati kaj kot posameznost
2. videti, občutiti različnost med čim
3. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti
razločíti
in razlóčiti -im dov. razlóčenje; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ predmete v temi; star. Hoteli so ju ~ ločiti: razločiti koga/kaj od koga/česa težko ~ rdečo barvo od oranžne razločiti koga/kaj po čem ~ ljudi po glasu razločíti se in razlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Bilo je svetlo, da so se razločili predmeti na mizi; star. ~ ~ brez pozdrava raziti se, posloviti se:
Dostopnost