Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vést
1. občutek, zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja, mišljenja, ki vzbuja občutek moralne odgovornosti
2. izraža moralno odgovornost, krivdo koga za kaj slabega, nedopustnega
3. kdor ali kar vzbuja v kom ta občutek, to zavest
4. brez pridržkov, pomislekov
zaničeváti
imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti
ἀπό-γονος
, ὁ izhajajoč, izvirajoč, rojen od τινός; subst. potomec, sin, hči, vnuk.
θεῖος
3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).