Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zakáj
prir. vez. (á/ȃ) v vzročnem priredju kajti, saj: Po mleko so hodili k sosedu, ~ doma niso imeli krav; Spoštovali so ga, ~ bil je delaven in pošten
adamovo rebro
Eva.
Ko se med vso živino, pticami neba in živalmi polja ni našla človeku primerna pomočnica, je Bog poslal "človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo povedel k človeku." In ta je rekel: "To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti iz moža je vzeta".
Uporablja se tudi kot označevalec ženske manjvrednosti - najprej je Adam od boga želel dobiti lepo, pametno in potrpežljivo ženo. Ko mu je bog povedal, da ga bo to stalo nogo, roko in še tri rebra, je vprašal "in kaj dobim za eno rebro?"
Menda pa je bila prva v resnici Lilit, pri seksu z Adamom obvezno zgoraj. Pa mu je dojadilo in mu je bog naredil novo, Evo, Lilit pa sam obdržal. Tudi zanj je bila too much pa jo je dobil Satan.
Mnogi se dandanes sprašujejo, kaj bi Bog ustvaril iz radiatorja, če je bil že pri enem rebru tako uspešen.
AFŽ-praznik
1) Po eni od razlag je dan žena oziroma osmi marec tudi praznik AFŽ (afeže). Takrat je zelo lepo in prav, da so ženske deležne vsega, od A do Ž in še F* vmes.
2) AFŽ – Antifašistična fronta žena, ustanovljena med NOB leta 1942 v Foči kot politična organizacija žensk (v partizanskih vrstah je bilo veliko žensk). Slovenska AFŽ je bila ustanovljena 16.10.1943 na ženskem kongresu v Dobrniču (zahtevale so enakopravnost in splošno volilno pravico, ki je do tedaj ženske niso imele). Leta 1953 se je AFŽ preimenovala v Zvezo ženskih društev; več: Enc.Slovenije.
3) Osmi marec je bil uzakonjen kot dan žena. V drugi Jugoslaviji so tega dne v različnih okoljih prirejali za žensko populacijo proslave, pogovore, razprave, srečanja, sprejeme, svečane večerje. Ženske pa so si poleg pozornosti želele tudi zabave in veseljačenja. Pogosto so taka veseljačenja presegla mero dobrega okusa, zato so ta dan tudi poimenovali PRAZNIK AFŽ, kajti tega dne so si ženske ponekod dovolile marsikaj, kar sicer niso počele...
aktêr
Oseba ali organizacija, ki odločilno vpliva na delovanje ali gibanje, ...
en actor
aktívna jávnost
V skladu s situacijsko teorijo javnosti skupina ljudi, ki je ...
en active public
bruc
Bruc (ženska: brucka) sta študenta prvega letnika. Uradno sta bruca le prvo leto, neuradno pa po vrsti kriterijev, med katerimi so zajeti tudi prva desetka na izpitu (in seveda tudi petka), razne spolne izkušnje z vrstniki in starejšimi študenti in še kaj. Iniciacijski obred se imenuje brucovanje, v pogovornem jeziku brucvanje, na slovenistiki boste slišali tudi brucevanje, v novejših časih pa še pravilneje bručevanje, ker je to pač stvorjeno v duhu knjižnjega jezika. Na bručevanju so bruci prisiljeni izpiti brucomor (bručemor v zavest še ni prodrl), zvarek, namešan iz raznoterih pijač, ki naj bi brucem začasno zagrenil življenje. Bru s posebnimi pooblastili in funkcijo je brucmajor. Na slovenistiki poznajo tudi zelenega carja, ki drži roko nad bruci in odloča o tem, kako bodo z njimi ravnali na bručevanju.
...ne pozabimo pri tej intelektualni epopeji tudi na vse mislečega Karla Maya...kajti vsi bruci so pra-aaa sinovi g. Greenhorna alias zelenca po domače...
buc
V ljubljanskem pootročenem govoru sem že slišal besedo buc, ki pomeni udarec.
- Pazi, da se ne zadaneš v mizo, da ne bo buc.
- A je bil buc?
Kot medmet označuje enako kot bum:
- Se je skobacal pod stol, pol je pa hotel vstati, pa buc - se je udaril ob prečko ...
Ker se udarec povezuje z bolečino, deloma nadomešča tudi to besedo. Hkrati opozorimo na isti koren (bu), kajti za boleti je zelo razširjeno bubati (tudi med starejšimi v posebno čustvenem govoru: A te buba?).
- A je buc?
- A te buc?
Uporablja se tudi podvojeno za večji učinek.
- A si se v glavco, a te bucbuc?