Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Kibernetika drugega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki na prehodu iz 60-tih v 70-ta leta 20. stoletja v svojem opisovanju vedenja opazovanih sistemov vključi opazovalca v sistem njegovega opazovanja in postane znanost o udeleženem opazovalcu, se torej odreče predpostavki položaja objektivnega (nevtralnega, neudeleženega, nepristranskega) opazovalca. Z vzpostavitvijo epistemološkega premika od objektivizma h konstruktivizmu se iz kibernetike prvega reda oziroma kibernetike opazovanih sistemov razvije v kibernetiko drugega reda (kibernetiko kibernetike, novo kibernetiko) oziroma kibernetiko opazujočih sistemov z rekurzivno krožnostjo in samorefleksijo kot osrednjima pojmoma. Proučuje tako imenovane avtopoietske oziroma žive, krožno samoorganizirane sisteme (ustroje) in procese.
Kibernetika prvega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Glavni konceptualni prispevki: premik od proučevanja strukture sistemov k raziskovanju vzorcev njihove organiziranosti, logično utemeljitev povratnega sporočila kot bistvene sestavine za (samo-)upravljanje z vedenjem sistema ter opisovanje vzorcev obnašanja sistema s pomočjo mehanizma krožne vzročnosti in že omenjenih povratnih zank (namesto dotlej ustaljenih linearnih mehanizmov vzročnosti) v bioloških in socialnih sistemih. Za kibernetiko je značilen ekosistemski pogled na svet kot celoto soodvisnih, vzajemno povezanih delov oziroma entitet. Proučuje tako imenovane alopoietske sisteme (ustroje) oziroma procese. Epistemologija kibernetike prvega reda (kibernetike opazovanih sistemov, preproste kibernetike) je kljub predlaganemu krožnemu vzročnemu modelu opisovanju vedenja opazovanih sistemov objektivistična, ker predpostavlja objektivni (nevtr...
Kibernetika tretjega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov. Za kibernetiko tretjega reda zaenkrat nimamo enotne, splošno sprejete opredelitve, nekateri kibernetski avtorji razumejo vse predloge nadaljnjih redov kibernetike kot (nepotrebne) različice kibernetike drugega reda. Če se je kibernetika prvega reda ukvarjala z opazovanimi (alopoietskimi) sistemi, kibernetika drugega reda pa z opazujočimi (avtopoietskimi) sistemi, potem se kibernetika tretjega reda ukvarja z vzajemno opazujočimi se (tako alopoietskimi kot avtopoietskimi) sistemi oziroma z odnosom med opazovalci kot komunikacijskimi sistemi, ki jih povezuje komunikacijski proces. Opazovalci se razvijamo skupaj s sistemi, s katerimi smo v interakciji. Naša prepričanja zrcalijo naše vedenje v odnosu, nadzor je interaktiven, naša resničnost je soustvarjena. Prehod od kibernetike drugega reda h kibernetiki tretjega reda pomeni premik od poudarjanja informacijsko zaprtih nevronskih mrež p...
komunicíranje
Posredovanje sporočila od sporočevalca do prejemnika. ...
en communication
komunikácija
1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega
2. sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo
3. komuniciranje, sporazumevanje
komunikacija
(samostalnik)
en communication
de Kommunikation,
Verständigung
sq komunikim,
ndërlidhje
fr communication
hr komunikacija
Komunikacija
Posebna oblika interakcije, ki vključuje izmenjavo informacije. Običajno se odvija med dvoje ali več ljudi, lahko pa poteka tudi npr. med dvoje ali več računalniških programov, ki si izmenjujejo informacije. Običajno komuniciramo v jeziku, ki nam omogoča učinkovito posredovati sporočila, lahko pa komuniciramo tudi prek podob, gest, simbolov idr. Za konstruktiviste jezik ni »sredstvo« komuniciranja, ampak kreator naših resničnosti. Eno od metanačel komunikacijske teorije je, da ni mogoče ne komunicirati. Biti človek pomeniti biti v »notranji« (znotrajosebni) in »zunanji« (medosebni) komunikaciji. Razumevanje mesta pomena izmenjanih sporočil je odvisno od epistemologije udeležencev komunikacije oziroma njenih opazovalcev. Po objektivističnem pojmovanju vsebuje posredovana informacija tudi pomen sporočila. Po konstruktivističnem pojmovanju pa njegov pomen ustvari prejemnik oziroma interpret sporočila.