Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
domači kraj
(Cjele)
(Isinice)
(Veleje)
(Zagurje)
(Marauče)
(Mengš) (Mengešvaroš)
(Skercadorf)
(Krotndorf) (Krotendorf)
(Raprehom)
(Zeteha)
(Meglana)
(Titograd)
dopičič
-a, zelo kratko krilo, tudi mini
beseda pride iz opisa dolžine krila, saj ta bore malo skriva in sega do ženskega sramnega predela.
//primer//:
Zjutraj na kavi: "Včeraj sem bil na festivalu balkanske turbofolk glasbe ... v življenju še nisem videl toliko dopičičev na kupu, kot tam pod odrom."
draga bralca
začetki uporabe te fraze izvirajo v letu 2005, s spletnega bloga Slepo črevo, kjer avtor tako pojasnjuje:
:**Zakaj stalno nagovarjas “draga bralca”?**
:Malo zato, da vadim pisanje dvojine, malo pa zato, ker to nekako odraza majhnost tegale bloga. V primerjavi z raznimi stranmi, ki imajo po tisoce obiskovalcev dnevno, je stevilka tukaj precej manjsa in “draga bralca” to malo zafrkljivo ponazori.
Raba se je kasneje razširila še na nekatere druge bloge, a nikoli tako konsistentno kot je frazo uporabljal Crni.
----
Podobno je Marcel Štefančič Jr. v uvodnem pozdravu Studia City govoril "spoštovana gospoda", a iz drugačnih vzgibov. Bivši predsednik Kučan in nadškof Rode sta se namreč nekoč izrekla, da gledata Studio City, zato jima v uvodu nameni pozdrav.
drekec pekec
(mačji kašelj), malenkost, nepomembna in zanemarljiva stvar
Iztrebki (sploh (drek)/ec) običajno smrdijo in se zato večina obregne ob njih, ali jih vsaj opazi. Ker je v tem primeru drekca zelo malo, ga bo opazilo le malo ljudi in ne bo povzročil prevelikega razburjenja. To uporabimo, če hočemo kakšni stvari ali situaciji zmanjšati pomen.
Npr.:
1. Ta izpit je drekec pekec, z levo roko ga bom opravil.
2. Blogi so drekec pekec v primerjavi z uveljavljenimi mediji (Vir: [1])
3. Latinska varianta: DREKUS PEKUS
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
drek na palici
GLEJ TUDI DREK NA ŠPICI (pasjega, ob Ljubljanici)
a) Iz ribolova. Nekateri na palico ujamejo ribo, drugi čevelj, tretji nič, četrti drek (kar je še slabše kot nič).
b) Po moje tole izhaja iz rekla naših bivših bratskih republik "usrati motku" (motka = palica), kar pomeni, da boš poslej držal za usrano orodje (npr. pri motiki)
Ne, pravzaprav to izhaja iz budistične modrosti.
Vprašali so modreca, kaj je Buda?
Drek na palici, je odgovoril.
Če pa vprašaš Slovenca:
Kaj je to drek na palici?
Lahko odvrne:grenc na leseni nogi;D
Rek je bil v Ljubljani (v meščanskem okolju) znan že vsaj pred II. svetovno vojno, zato je - spričo socialno-kulturnih razmer tedanjega časa in okolja - skrajno malo verjetno, da bi bil "izposojenka" iz kakega drugega južnoslovanskega jezika. Ekspresivni reki z besedama "drek" in "palica" (ne nujno v povezavi) obstajajo v številnih jezikih.
DREK NA PALCI RAD GA JEM DOBER KOT MLEJK KO SN ŠOV PA SN PRŠ DOMOV PA SN REKO MAMI NAJ MI DA DREKOV POL SN PA KOZLOV PA SM JI REKO DA JE BIV...
Drkomir
Tisti, ki si ga malo drka ali hodi z Desanko Šakić.
Pomeni fanta, ki se samozadovoljuje
drugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).
dubioza
1. dubióza -e ž (ọ̑) ekon. terjatev, o katere poravnavi se dvomi: med njihovimi terjatvami je bilo veliko dubioz
2. oseba kateri je težko verjeti (malo dubiozna razmišlja... )
Prim. "Dubioza kolektiv"
en điro
Malo naokoli; za kratek čas ven.
Primorski izraz, prevzet iz italijanske besede za krog, giro (dobesedno //en krog//).
A: "Kam greš zdej, ura je petnajst do polnoči!"
B: "Ma samo en điro do centra, dej!"
enka
Enka ali ena je najnižja ocena v Sloveniji ( v Nemčiji pa menda najvišja, zato se včasih malo pohvalimo, da imamo same enke ...). Za enko je v šolskem besednjaku toliko izrazov, da bi jih bilo nesmiselno izpisati posebej - raje zbrano pod nadpomenko. Nekateri:
- cvek
- šut
- šus
- bat
- špon
- kolac (iz hrv.) in mlajše kol [kou] (motivacija verjetno zaradi podobne oblike)
Slednji besedi (kolac, kol) sta postali priljubljeni okrog leta 2000, različica kolac je bila hitro pozabljena. Se je pa v tistem času govorilo: "XY, a boš ograjco postavil?" Namreč, nekdo, ki je imel redovalnico polno negativnih ocen, je imel torej polno "kolov" (v osnovnošolskem slengu), zato torej obilo gradiva, da si postavi že kar ograjo.