norčavost

samostalnik, občno_ime, ženski spol:  norčavost, norčavosti, norčavosti

aboten

(pridevnik) norčav, nespameten, nerazumen, nerazsoden, bedast, prismojen, nor, matast

málo

1.it poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti
2. quel poco
3.
4. neanche, nemmeno un po'
5.
6. un po', alquanto

norčávast

norčljív

norčav

pa

1. za izražanje nasprotja s prej povedanim
2. za izražanje rahlega nasprotja
3. za izražanje
4. poudarja nasprotje
1. za vezanje dveh istovrstnih členov; in
2. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto
3. za izražanje velike količine, visoke stopnje
4. za seštevanje, prištevanje
5. ki je znan, a se noče, ne more imenovati
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in
2. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto
3. za izražanje intenzivnosti dejanja
4. za izražanje namena
1. za izražanje pomenov kakor pod I, zlasti 3, in III
2. za navezovanje na prej povedano
3. za opozoritev na prehod k drugi misli
4. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje

prasketȃnje

de das Prasseln, das Knistern

šútast