Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
občútje
1. ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja
2. občutek
3. razpoloženje, ozračje
občútje
-a s, pojm. (ȗ) otožno ~ v pesmi; neobč.: ~ žalosti občutek: prijetno ~ ob kozarcu vina razpoloženje:
otožen
(pridevnik)
en despondent,
gloomy,
depressed,
flat,
wistful,
crestfallen,
downcast,
pensive,
soulful,
low,
heartsick,
disheartened,
baleful,
doleful,
disconsolate,
brooding,
elegiac
de wehmütig,
trübsinnig,
elegisch
péti
1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi
2. glasbeno se izražati z glasom
3. izražati misli v vezani besedi
4. govoriti, pripovedovati
5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi
6. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke
razpoložênje
1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja
2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin
3. usmerjenost, naravnanost