Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
sám
1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi
2. izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja drugih
3. izraža, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva
4. izraža osebni zaimek
5. poudarja odnos do osebka
6. neodvisen, samostojen
se
1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja
2. poudarja odnos do osebka
3. poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva
4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov
1. nastopa pri glagolih
2. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom
3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji
4. za izražanje trpnega načina
5. za izražanje brezosebnosti
6. za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka
1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti
2. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju
se
sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é); naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima radb) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa večc) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemamč) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajod) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
srcé
1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah
2. izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti
3. skupek človekovih značajskih, čustvenih značilnosti
4. človek glede na njegove značajske, čustvene značilnosti
5. najpomembnejši, osrednji človek v kaki skupini, gibanju
6. srednji, najmlajši listi solate, zelja
7. kar je po obliki podobno temu organu
8. igralna karta z enim ali več znaki v obliki srca
sréda
1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk
2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca
3. izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami
4. tretji dan v tednu
tí
têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. zv. Tone in ~č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi starid) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj radae) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; ;b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precejc) v prir. zvezi pri tebi in Janezuč) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama...
vôda
1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa
2. ta tekočina kot reka, jezero, morje
3. ta tekočina kot osnovna sestavina sadežev, plodov
4. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč
5. vodna ali vodi podobna raztopina, ki se uporablja kot sredstvo za nego, razkuževanje zlasti kože
Dostopnost