Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
piorubín
rdeče barvilo, ki ga izdelujejo in izločajo nekateri sevi vrste Pseudómonas aeruginósa
podgána
glodavec iz rodu Rattus, ki živi v bližini človekovih bivališč, povzroča škodo na več načinov, tudi kot prenašalec bolezni, in se uporablja kot poskusna žival
Rhodotórula
rodotorula; rod imperfektnih devteromicetnih kvasovk. Celice so okroglaste, jajčaste do podolgovate, vegetativno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Nekateri sevi delajo tudi psevdomicelij ali pravi micelij. Kolonije so značilno obarvane: rdeče, rožnate, oranžne ali rumene, lahko so sluzaste (sevi s kapsulo), pastozne ali suhe in nagubane. Metabolizem je strogo aeroben, ne asimilira inozitola, asimilira NO3- (izjema sta vrsti R. minúta in R. rúbra). Druge vrste so R. aurantíaca, R. glútinis (to je skupina anamorfov vsaj treh teleomorfnih vrst: Rhodospirídium diobovátum, Rhodospirídium shaerocárpum in Rhodospirídium toruloídes) in R. grácilis. Predstavnike so izolirali iz rastlin, rastlinskih ostankov, iz pijač, morske in sladke vode itd.
Saccharomy'ces
saharomiceta; rod kvasovk iz družne Sáccharomycetáceae z oblastimi, elipsoidnimi ali valjastimi celicami. Nespolno se razmnožuje z multilateralnim brstenjem. Nekatere vrste delajo psevdomicelij, nikoli pa pravih hif. Vegetativne celice so pretežno diploidne (ali poliploidne), pretežno haploidne vrste so zdaj uvrščene v rodova Zygosaccharomyces in Toruláspora. Askus se razvije neposredno iz diploidne vegetativne celice. Askospore so okroglaste, gladke, običajno 1-4 v askusu. Vrste lahko fermentirajo en ali več sladkorjev in lahko uporabljajo tudi respiratorni metabolizem na različnih substratih. NO-3 ne asimilirajo. Danes je priznanih 10 vrst. Tipska vrsta je S. cerevísiae, v katero sodi mnogo različic, ki so jih prej imeli za samostojne vrste, npr. S. carlsbergénsis, S. elipsoídeus, S. uvárum itd. Vsi sevi fermentirajo glukozo, nekateri galaktozo, saharozo in maltozo, nikoli pa laktoze. V navzočnosti kisika sevi lahko metabolizirajo glicerol, etanol in laktat. Izolirali so jih iz alkoh...
sindróm
kompleks patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni
Staphylocóccus
stafilokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, negibljivih, navadno nekapsuliranih oblastih bakterij, ki merijo v premeru približno 1 µm. Stafilokoki se pojavljajo v skupkih, ki so podobni grozdičkom. So fakultativno anaerobni, vendar rastejo najbolje aerobno. Naseljujejo kožo in sluznice pri človeku in živalih. Ker je za stafilokokne okužbe značilno gnojenje, jih štejemo med “piogene” koke. Rod obsega 19 vrst. Tipska vrsta je S. áureus, ki dela zlatorumen karotinski pigment. Izdeluje koagulazo, fosfatazo, hemolizine ali stafilolizine, levkocidne in druge toksine. Povzroča subkutane ognojke, furunkle in karbunkle, osteomielitis, puerperalni mastitis, bovini mastitis, okužbe ran, piodermijo in številne druge bolezni. Nekateri sevi izdelujejo enterotoksine, ki povzročajo zastrupljenje s hrano, kadar se v njej taki sevi razmnožijo. S. epidérmidis je stafilokok, ki ne izdeluje karotinskega pigmenta in koagulaze. Nekateri sevi imajo stafilokokno kinazo. Naseljuje kožo človeka in živali...
stréptokináza
izvencelični encim, ki ga izdelujejo streptokoki skupin A, C (humani različek) in nekateri sevi skupine G. Ta encim katalizira reakcijo plazminogen - plazmin (fibrinolizin). Plazmin, ki tako nastane, lizira fibrinske strdke iz človeške krvi. Streptokinaza pospešuje širjenje okužbe, ker je aktivator plazmina, ki lizira fibrinsko bariero, ki obdaja streptokokne lezije.