Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μηνιθμός
, ὁ (μηνίω) ep. μῆνις, ιος, ἡ (μαίνομαι) ep. jeza, srd, sovraštvo, mržnja.
μηνίω
ep. [fut. μηνίσω itd.] 1. neprestano se jezim, srdim, togotim; kuham jezo (sovraštvo), τινί do koga, τινός zaradi česa. 2. kažem komu svojo jezo, očitam komu kaj τινί.
μῖσος
, ους, τό [Et. iz mīt-s-os, sor. lat. mitto (iz mīto)] 1. srd, črt, sovraštvo, mržnja, τινός do koga; μῖσος ἔχω τινός sovražim koga. 2. predmet sovraštva, grdoba, gnus.
νῑκάω
zmagam, premagam; dosežem zmago, zmagam, dobim nagrado, dobim darilo; imam prednost, boljši sem od koga, močnejši sem od koga; zmagovalec; sem zmagovalec; moj nasvet (moje mnenje) obvelja, moj nasvet (moje mnenje) se sprejme; = bolje je, boljše je, najlepše je; zmagam, premagam, dobim zmago, dosežem zmago; dobim pravdo, zmagam v pravdi; premagam, obvladam, uženem, presegam, nadkriljujem; premaga me kdo, užene me kdo, pregovori me kdo
νῑκάω
(νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, pre...
πικρία
, ἡ (πικρός) grenkost, grenkoba, trpkost, razdraženost, srd, sovraštvo, strogost NT.
πολεμικός
3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.