Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kamor gre še cesar peš
na stranišče
V družbi lahko svoj odhod na stranišče napovemo z besedami: "Zdaj grem pa tja, kamor gre še cesar peš!" in s tem na šaljiv način opravičimo svojo odsotnost. Verjetno nas v svetu krivic in neenakosti pomirja univerzalnost fizioloških opravil (rojstvo, izločanje, smrt).
Glede na žalosten konec, ki je plemiča Erazma Predjamskega doletel prav na "kraju, kamor je hodil po lastnih opravkih", pa lahko sklepamo, da fraza izraža tudi vero v upravičenost družbene razslojenosti.
Janez Vajkard Valvasor: "Tam da je namreč kraj, kjer ima njegov gospodar vsako noč neko potrebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju, temveč sam v lastni osebi ..."
osráti
osérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. koga/kaj Krava je osrala ograjo |z iztrebljanjem umazala|; nizk. osrati koga pri kom ~ soseda pri znancih |osramotiti|;
pejt srat na trsko
Če imas nekoga dovolj, ga pošlješ srat na trsko (verjetno precej neizvedljivo?).
posráti
-sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj ~ stranišče |umazati z iztrebljanjem|; posráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|; posráti jo -sérjem jo (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|; posráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. Ves se je posral |se umazal z iztrebljanjem|; ~ ~ v hlače |iztrebiti se|; nizk. posrati se na koga/kaj ~em ~ nate |ne cenim te|; ~em ~ ~ predpise |ne upoštevam jih|; nizk. posrati se pred kom ~ ~ ~ napadalcem |zbati se, izgubiti pogum|;
seronja
Beseda 'seronja izhaja iz glagola srati, na splošno pa je zmerljivka za neodločnega ali brezdelnega človeka oziroma za nekoga, ki kaj poskuša, pa mu ne gre najbolje od rok (tudi zato, ker ne kaže preveč zanimanja, da bi se tega naučil). Pogosto se sliši tudi nasploh, kadar z nekom nismo zadovoljni.
Pri nas se uporablja tudi v smislu, da je nekomu uspelo nekaj odlično narediti, ne da bi znal, da je imel srečo, torej da je brez večjega napora dosegel uspeh. Mislim, da to izhaja iz čiste foušije in nepriznavanja dosega, ko nekdo naredi nekaj, kar sam ne znaš oz. naredi bolje od tebe.
"Tole je blo pa sranje!"
"Seronja! Kva se ti je tule usral!"
s polno ritjo je lahko srat
1.)Kadar se kdo, ki ima veliko (se s tem hvali naokrog) in si zaradi svojega imetja/bogastva lahko veliko privošči. Primer: A: -pri sosedovih so kupili letos že drugi avto. B: -ja, ja, iz polne riti je lahko srat = imajo denar, da so lahko kupili še en avto.
2.) Lačni ponavadi hodijo poredko na veliko potrebo. (Če bi bil drek zlato, reveži ne bi imeli riti.)
3.) nekaj narediti z lahkoto, kar drugi ne (z)morejo; imeti izkušnje, znanje, denar, orodje, poslovne zveze za lahkotno izvedbo zahtevnega opravila; Primer: A: -a veš, da so na razpisu povozili vso konkurenco; B: -...ja,ja, ko pa imajo za inženirje same preizkušene stare mačke! ...s polno ritjo je lahko srat!;
4.) Izraz "s polno ritjo je lahko srat" ali "iz polne riti je lahko srati" je zelo staro reklo/primera in izhaja iz kmečkega življenja. Žival ali človek je s polno danko/ritjo lahko naredil velik kup dreka.
Glej protipomenko (s prazno ritjo je lahko spat)
usráti se
usérjem se dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. Otrok se je usral |iztrebil|; nizk. usrati se pred kom/čim |zbati se, izgubiti pogum|;
zasráti
-sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj Muhe so zasrale zid |umazale z iztrebki|; ~ stanovanje z umazanimi škornji |umazati, onesnažiti|; To zadevo so čisto zasrali |pokvarili|; zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|; : Gotovo ga bodo zasrali zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|; komu Vsem se je zasral zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral