Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vođica
Donja prethodnica u kadenci svakog načina, koja alteracijom postaje uzlazna vođica.
sl vodilni ton - Vse diatonične in kromatično spremenjene note, ki so od note finalis oddaljene za malo sekundo.
vzéti
1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko
2. narediti, da pride kaj k osebku navadno v posest
3. narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji
4. povzročiti, narediti, da je česa manj ali ni več
5. narediti, da kdo, kaj kam pride z določenim namenom
6. narediti, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejeti
7. narediti, da pride kaj z določenega mesta
8. oskrbeti se s čim iz kakega vira
9. narediti kaj za predmet dela
10. narediti, da pride kaj v telo
11. pokazati, občutiti določen odnos do česa
12. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče neglede na resničnost
13. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
14. narediti kaj za svoje z vsemi posledicami
15. izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo
zdravilíšče
Zdravstveni in gostinski obrat, ki je zaradi izkoriščanja naravnih danosti namenjen bolnikom z določenimi boleznimi in gostom, ki si želijo počitka in sprostitve ter zdravega načina življenja. Zdravilišča se razlikujejo po naravnem zdravilnem sredstvu, ki je lahko termalna voda različnih lastnosti in toplote (od 32 do 73 stopinj C), mineralna voda, morska voda in slanica, organski in anorganski peloidi ter morska, panonska in predalpska srednjegorska mikroklima. Tako razlikujemo termalna zdravilišča (toplice oz. terme), slatinska zdravilišča, talasoterapevtska zdravilišča in klimatska zdravilišča.
health resort, spa
ἀπό
[Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b)...
ὡς
[Et. sor. lat. sīc, si, nem. so] I. adv. načina in primerjanja: kakor, takorekoč, kot, kakor bi (ako stoji za primerjano besedo, se naglaša ὥς) 1. a) pri primerah; v prejšnjem stavku stoji (ali se more dostaviti): οὕτως, ὧδε, ὥς; kakor πάντα ἀγορευέμεν, ὡς ἐπιτέλλω, διατίθει τὸ χωρίον οὕτως, ὡς ἄξιον ᾖ, ἐκινήθη ἡ ἀγορὰ ὡς κύματα μακρὰ θαλάσσης, ὡς ἂν ἐγὼ εἴπω, (οὕτω) πειθώμεθα πάντες; b) v omejujočih in pogojnih vmesnih stavkih: ὡς λέγουσι kakor pravijo, ὡς ἐμοὶ (δοκεῖ) po mojem mnenju, kakor sodim, ὡς ἀκούω, ὡς ὁρᾶτε; pogosto je v teh stavkih ὡς (z inf. ali acc. c. inf.) = kolikor, ako, če: ὡς μικρὸν μεγάλῳ εἰκάσαι ako (da) primerjamo majhno z velikim; ὡς ἐμὲ εὖ μεμνῆσθαι kolikor (ako) se prav spominjam, ὡς εἰκάσαι kolikor se dá soditi, bržkone, ὡς ἐμοὶ δοκεῖν po moji sodbi, ὡς ἔπος εἰπεῖν, ὡς συνελόντι εἰπεῖν gl. ἔπος in εἰπεῖν; ὡς ἂν εἶναι Ῥοδώπιος za Rodopine razmere; ὡς εὑρίσκειν kolikor najdem (ako preudarjam pri sebi); c) z gen.: ὡς ποδῶν εἶχον kakor hitro so mogli = ὡς εἶχε τάχ...
Dostopnost