Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
smísel
1. kar se s tem, kar izraža kaka jezikovna enota, dejansko misli
2. kar se misli, hoče s čim doseči
3. kar dela kako dejavnost, dogajanje vredno, utemeljeno
4. sposobnost za dojemanje, presojanje bistva česa
5. izraža, da je kaj v skladu z resnično vsebino, namenom česa
6. poudarja bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa prilastek
7. izraža omejitev trditve na določeno
8. izraža nepotrebnost česa
Socialni konstrukcionizem
To je spoznavna teorija. Kljub predhodnikom te epistemologije, kot je filozof Giambattista Vico v 18. stoletju, začetke in nadaljnji razvoj umeščamo v 80-ta in 90-ta leta 20. stoletja, potem ko sta sociologa Peter Berger in Thomas Luckmann v svojem prelomnem delu Družbena konstrukcija resničnosti iz leta 1966 v sociologijo vpeljala pojem družbena konstrukcija. Ne moremo govoriti o eni šoli ali eni sami opredelitvi socialnega konstrukcionizma, čeprav obstoječe definicije povezuje nekaj skupnih obeležij. Socialni konstrukcionizem je pogled na svet, ki temelji na predpostavki, da ljudje konstruiramo pomene. Ukvarja se z razumevanjem kot osrednjo značilnostjo človeških dejavnosti. Predpostavlja, da pomen in razumevanje izvirata iz socialnih interakcij in doseženih sporazumov o tem, kaj pomenijo simbolične oblike jezika, v katerem komuniciramo. Načini ustvarjanja pomena so neogibno ugnezdeni v družbeno kulturnih procesih in specifični glede na čas in kraj. Pomeni konkretnega dogodka in naš...
sporazumévanje
dvosmerni proces, ki predpostavlja sodelovanje tistega, ki sprejema, in tistega, ki oddaja informacijo, pri čemer gre lahko za različno izmenjavo informacij, misli ali čustev ali za medosebne jezikovne ali nejezikovne odzive v kliničnem okolju (npr. med bolnikom in zdravnikom)
Dostopnost