Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dúša
-e ž (ú) 1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|; 2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|;
dvóm
1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa
2. izraža, potrjuje prepričanost o resničnosti česa
dvómiti
en to doubt, to have doubts; to question; to be doubtful (of); to be in doubt
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"