Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
éo ípso
nač. prisl. (ẹ̑ ȋ) lat. cit. samo po sebi: Vse, kar je staro, ni ~ ~ zanič
Epistemologija
Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Gle...
esprit
sl duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; pridih, aspiracija
etična prasica
Oseba, ki ti vnaprej pove, kakšna prasica je do ljudi okrog sebe in misli, da je zaradi tega priznanja bolj "etična" od drugih, ki ti prepustijo, da to sam odkriješ.
"Jaz vsaj priznam, kakšna sem... za razliko od //drugih//!"
Zamisel je, da če boš to vedel vnaprej, boš morebitne čustvene rane, izhajajoče iz takšnega ali drugačnega odnosa s to osebo, lahko pripisal kvečjemu sebi.
"Sej sem ti rekla, kakšna sem! Dej že enkrat dojemi!"
Dostopnost