Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
malomeščánščina
-e ž, pojm. (ȃ) slabš. |samozadovoljnost, družbena nedejavnost|;
Manjšina
Pojem, ki ne opredeljuje skupin zgolj po njihovi številčnosti oz. v statističnem smi-slu, temveč označuje družbene skupine z manj družbene moči. Manjšina je družbena skupina, ki je v neenakem izhodiščnem položaju v primerjavi z večino, njene člane pa povezuje skupin-ska solidarnost oz. občutek pripadnosti. Pogosto se njeni pripadniki dojemajo ločeno od veči-ne. Značilna je poseljenost na obrobju, v izoliranih, oddaljenih predelih mest ali naselij – zato govorimo o socialni in fizični marginalizaciji manjšin. Medtem ko se pojem »stare manjšine« nanaša predvsem na pripadnike različnih kultur ali etničnosti znotraj večine, pa pojem »nove manjšine« opredeljuje družbene skupine, ki se bolj kot po kulturi ali etničnosti razlikujejo od večine po drugih družbenih značilnostih (spol, starost, spolna usmerjenost, izkušnja sodobnega migriranja iz tretjih držav sveta itd.).
Marginalizacija
V rabi je več sinonimov za pojem marginalizacija, kot na primer socialna izključenost, osami-tev, segregacija. Je stanje manjšine, ki je izključena, in ima manjši dostop do možnosti, ki jih ima večina. Marginalizacija temelji na dveh ključnih elementih: družbena izključenost in po-manjkanje enakih možnosti, kar onemogoča aktivno vključenost marginaliziranih posamezni-kov ali družbenih skupin v družbene procese in sisteme (kot so šola, trg zaposlovanja, politične združbe ipd.), vpliva pa tudi na porast revščine. Marginalizacija se kaže na treh ravneh: eko-nomski, družbeni in politični ravni. Pogosto se odraža kolektivno, kar je posledica določene pripadnosti (spolu, starosti, verski pripadnosti, spolni usmerjenosti, narodnostni ali etnični pri-padnosti, družbenemu statusu, zdravstvenemu stanju, materialnemu položaju itd.). Marginali-zacija je v tesni povezavi z vprašanji »rase«, etničnosti in migracij. Tako se pripadniki etničnih manjšin pogosteje kot pripadniki večine soočajo z margina...
Dostopnost