Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
obligácija
1. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza
2. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica
obligírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; obligíranje (ȋ) neobč. (pravno) obvezovati, zavezovati; koga/kaj Ta izjava nas ~a obligírati se -am se (ȋ) neobč. (pravno) se obvezati, zavezati: Obligiral se je, da bo delo opravil v roku
obnôva dávčnega postópka
izredno, nedevolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo, uporabljeno na predlog davčnega zavezanca ali po uradni dolžnosti, s katerim davčni organ iz omejenih zakonskih razlogov, npr. zaradi novih dejstev in novih dokaznih sredstev, v določenem roku ponovi dokončno končan davčni upravni postopek in lahko nadomesti prej izdano odločba z novo
enreopening of tax procedure, renewal of tax procedure
hrobnova poreznog postupka