Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mladínski turízem
Vrsta turizma, ki se nanaša na potovanja mladih med 15 in 24 letom starosti, ki so pogosto povezana z nižjo kupno močjo, imajo pa lahko daljšo povprečno dobo bivanja. Mladinski turizem ima v nekaterih državah razvite posebne distribucijske kanale (specializirane turistične agencije, univerzitetne ali verske organizacije itd.) in namestitvene obrate (mladinske hotele).
youth tourism
neposredna priprava na učno uro
en direct lesson plan
de direkte Unterrichtsplanung
párk
1. Negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode, tudi priljubljena turistična destinacija.
2. Večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen, zato pogosto predstavljajo del turistične ponudbe.
3. Področje, prostor, prirejeno določenemu namenu, izobraževalnemu, rekreativnemu, razvedrilu, zabavi ipd.
4. Prometna sredstva, naprave kake zaključene enote.
garden (1, 2), park (1, 2, 3), fleet of cars (4)
poseban
(pridevnik)
sl poseben,
specialen,
ekstra
en special,
extra,
maverick
de besondere,
speziell,
extra,
außerordentlich
sq posaçëm,
veçantë,
special
fr spécifique,
particulier,
spécial
posébna rába
sprostitev v prosti promet brez plačila dajatev ali s plačilom po znižani stopnji zaradi rabe blaga na predpisan način, npr. motorjev za vgradnjo v civilne zrakoplove
enend-use
hruporaba u posebne svrhe
računálniška protéza
proteza, pri kateri računalnik upravlja gibanje in omogoča posebne manevre, prilagojene uporabniku
en computerized prosthesis
relativna veljavnost – kot značilnost didaktičnih načel
en relative validity - as a characteristctic principles
de relative Gültigkeit als die Charakteristik der didaktischen Prinzipien
ἑαυτοῦ
, ῆς, οῦ, skrč. αὑτοῦ, ion. ἑωυτοῦ [Et. ἑέ, ἑοῖ, ἑός (gl. ἕ) in αὐτός] 1. pron. refl. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v pl. stoji tudi mesto ἀλλήλοιν, οις. 2. posebne zveze: ἐν ἑαυτῷ ἐγένετο prišel je do pameti, pomiril se je; οἱ ἑαυτοῦ njegovi (lastni) ljudje, τὰ ἑαυτῶν njih (imetje) domovina, ὁ ἑαυτῆς njen mož, ἡ ἑαυτοῦ njegova žena, ἐφ' ἑαυτοῦ ἐστι neodvisen je, ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe, παρ' ἑαυτῷ doma pri njem.
λέγω
[fut. λέξω, ἐρῶ, aor. ἔλεξα, εἶπον, pf. εἴρηκα, pass. pf. λέλεγμαι, εἴρημαι, aor. ἐλέχθην, ἐρρήθην, fut. λεχθήσομαι, ῥηθήσομαι, λέξομαι (s pas. pom.), fut. 3 λελέξομαι in εἰρήσομαι, adi. verb. λεκτός, aor. med. ἐλεξάμην] 1. act. rečem, pravim, govorim; pripovedujem, tolmačim, javljam, omenjam, imenujem; velevam, zapovedujem, predlagam μισθοφοράν, opisujem, mislim, smatram za; posebne zveze: a) (javno) govorim, nastopam kot govornik, δεινὸς λέγειν odličen, spreten govornik; ὁ λέγων govornik, εὖ, καλῶς λέγω prav govorim, prav svetujem, imam prav, toda εὖ (κακῶς) λέγω τινά dobro (slabo) govorim o kom; NT σὺ λέγεις tako je, gotovo, λέγων namreč, tako; b) τί: τί λέγεις; kaj meniš? λέγω τι povem kaj važnega, imenitnega; οὐδὲν λέγω ne povem takorekoč ničesar = lažem, moje besede so brez pomena; τινά govorim o kom kaj τί, mislim na koga, Φιλοκτήτην λέγω Filokteta menim; τὰ ἔσχατα ἀλλήλους ἔλεγον zmerjali so se z najgršimi psovkami, πρᾴως λέγω τι mirno govorim o čem, οὐδαμοῦ λέγω τινά prav nič ...
Dostopnost