Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
naglášati
1. izgovarjati izrazito, z naglasom
2. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost; poudarjati
namreti se
namŕjem
Pričakovati, nadejati se, obetati si. Uporaba predvsem v pretekliku in ponavadi v povezavi z razočaranjem ob neizpolnjem pričakovanju. Človeka, ki se namré prepozanš po zgrbljeni drži, z vpotegnjenim vratom, poželjivim namehom in iskrico v očeh, ki si mane roki tako, da izmenjaje roki z dlanjo obkroža pest (kot bi prikazoval delovanje čašastega sklepa) Dolenjsko-notranjsko narečje.
Zutrej j'h je blu u hladilniki še piet. N'čkok sm se namŕla, kaku se bom m'stila, k' damu pridem, pa mi je muj, Buh ga nima rad, t'zadnga spásu! - Zjutraj jih je bilo v hladilniku še pet. Komaj sem čakala, da pridem domov in se pogostim, pa mi je moj, Bog ga nima rad, zadnjega izmaknil!
ne dati riti straha
stalna besedna zveza, ki pomeni nezmožnost odklonitve hrane, požrešnost; dolenjsko-notranjsko
Kulkrkat sem se že prdušala, de bom skumrala, ampk kaj k na mourem dat riti straha.
rajš k rajš
v dolenjsko notranjskem narečju pomeni "raje kot riž".
V kontekstu ponavadi nesmiselna besedna zveza, ki jo navržeš v pogovor, ko nekdo veliko govori kaj bi raje (počel, jedel, ...), se pravi, ko se nekdo preserava.
A: ...pa bi raje videla, da bi šli nekam v senco. Še najraje v orehovo.
B: Rajš k rajš.
rit kot siromaka peč
rət kə s'ramáka piéəč
primera v dolenjsko notranjskem narečju, pomeni pa, da ima nekdo tako veliko zadnjo plat, kot majhna (reveževa) peč. Ljudje so imeli verjetno takrat v mislih krušne peči, tako, da je bila tudi siromakova sorazmerno velika.
Paglied ja, kok se je namačkarala. Naulekla si je tista uoska kikle, de se ja vidi, kok ma rət kə s'ramaka pieəč.
strán
1. vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora
2. del neba glede na smer, določeno z navidezno potjo sonca
3. vsaka od obeh površin, ki omejuje telo, predmet v smeri, prečni na njegovo gibanje, usmerjenost
4. vsaka od obeh ploskev ploščatega, tankega predmeta
5. izraža položaj, lego česa glede na določeno smer, usmerjenost česa drugega
6. izraža smer lege izhodišča, ki določeni smeri česa ni enaka ali nasprotna
7. lastnost koga ali česa glede na izhodišče opazovanja, presojanja, kot ga določa prilastek
8. poudarja dvojnost ali različnost nasprotja
9. izraža sorodstveno razmerje glede na merilo, kot ga določa prilastek
10. oseba, skupina glede na osebo, skupino z nasprotnim, drugačnim ciljem