Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
cepljívka
enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija
Actinomy'ces
rod po Gramu pozitivnih, asporogenih, anaerobnih bakterij, za katere so značilne razvejene nitke. Te pogosto fragmentirajo v difteroidne in kokoidne oblike. V aktinomikotičnih zrncih so nitke na periferiji radiarno (žarkasto) razporejene. Od tod ime aktinomiceta, kar pomeni “žarkasta” gliva. Tipska vrsta je A. bovis, ki povzroča aktinomikozo pri govedi. Povzročitelj aktinomikoze pri človeku pa je A. israélii, redko A. naeslúndii .
Cladophialophora bantiana
gliva, ki živi pretežno v zemlji, zaradi melanina ima črne konidije in hife, pri domačih mačkah in ljudeh povzroča feohifomikozo podkožja in osrednjega živčevja z intracerebralnim abscesom
Cláviceps
kláviceps; askomicetna gliva, ki zajeda žita. Nitaste askospore okužijo cvetove žit, se razrastejo v micelij in naredijo številne konidiospore. Micelij se razvije v značilen sklerocij, ki prezimi. Na sklerociju se razvijejo periteciji z aski, v katerih je po osem nitastih askospor. Sklerocij vsebuje več alkaloidov, ki lahko povzročijo zastrupitve živine, krmljene z okuženo krmo. Znamenja bolezni so nekoordinirano delovenje mišic in splav, C. purpúrea zajeda pretežno rž, kjer dela sklerocije, znane kot rženi rožički. Iz njih ekstrahirajo ergot alkaloide, derivate lizergove kisline, ki krčijo periferne žile in gladko mišičje. Za potrebe farmacevtske industrije gojijo glivo C. purpúrea na velikih plantažah rži, danes pa tudi submerzno v industrijskih fermentorjih.
Dostopnost