déjstvo

kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo

izvŕšən

de executiv

izvršen

pridevnik, deležniški      izvršen, izvršeni, izvršenega

izvršen

pridevnik, splošni      izvršen, izvršni, izvršnega

izvršiti

glagol, dovršni - izvršiti, izvršit, izvršil

effect

sl učinek, namen, rezultat, posledica; uveljavitev, veljavnost, začetek veljavnosti; vrednostni papirji; premoženje; izvesti, opraviti, realizirati

eksekutíven

izvajan

(pridevnik) izveden, opravljen, opravljan, izpeljan; opravljen, opravljan, izveden, narejen, izpolnjen, napravljen, storjen; izvršen, izvrševan, izveden; izveden; zagnan, pognan, izveden

izveden

(pridevnik) izvajan, opravljen, opravljan, izpeljan; opravljen, opravljan, izvajan, narejen, izpolnjen, napravljen, storjen; izvršen, izvrševan, izvajan; izvajan; zagnan, pognan, izvajan

izvrševálen

izvršen, izvršilen