Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
devêti
-a -o vrstil. štev. (é) ~ maj 〈9.〉; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina: poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|; devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega 〈9.〉 |5. septembra|; devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|; v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič:
Junij, julij, avgust - pivo pij, babe pust!
Manj znani slovenski pregovor, namenjen predvsem mladim žrebcem, ki v vročih poletnih dneh svoje oči preveč pasejo na pomanjkljivo oblečenih deklinah.
V naših krajih: maj, juni, juli, august - per pi, pa babe pust
V nasprotno smer gre tisto, da ne smeš na zemljo sedat v mesecih, ki imajo R v imenu. Ker je takrat zemlja premrzla.
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...