Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
plavi angel
Izraz modri (plavi) angel označuje policista, ki, oblečen v modro uniformo, opravlja delo varuha reda in miru in je torej nekakšen družbeni angel varuh. Sam izraz namiguje na film Josefa von Sternberga Der blaue Engel (1930), kjer je Marlene Dietrich kot Lola Lola odigrala svojo nemara najbolj znano filmsko vlogo. Lola v filmu poje tudi pesem "Ich bin von Kopf bis Fuß auf Liebe eingestelt", kar - po ljudskem prepričanju - za bližnje srečanje s policisti ne velja.
Iz Nemčije pa izvira tudi okoljska oznaka Modri angel, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje merila za varovanje okolja in zdravja ljudi ter spodbuja razvoj na področju ekologije.
> (varuh reda in miru)
pogódba
Listina, ki jo podpišeta dva ali več partnerjev. Z njo ...
en contract, agreement, treaty
štala
-e ž (á) Hlev nižje pog. zlasti na štajerskem.
"Štala" je v prenesenem pomenu neurejen, zanemarjen in umazan prostor. Prim.: "Kakšno štalo pa imaš tukaj?"
V širšem pomenu se izraz rabi kot opis neurejenega, zmedenega položaja ali dogajanja. Prim.: "Takrat se je začela prava štala!"
V izrazu se nemara skriva tudi klasična referenca na Avgijeve hleve, ki jih je zmogel očistiti šele Heraklej, ko je skoznje napeljal reko. Zato nekdo, ki trdi, da bo naredil red, reče: "Očistil bom to štalo!" in se s tem implicitno postavi na Heraklejevo mesto. Freud v knjigi Der Witz und seine Beziehung zum Unbewußten navaja tale vklik (očitno nekoga, ki je bil kar preveč klasično izobražen): "Le kje je Ariadnina nit, ki vodi iz Scile in Karibde teh Avgijevih hlevov?"
vodíti
Usmerjati delovanje skupine ali organizacijo do zastavljenega ...
en to lead, to manage, to be in charge of
ἄρα
, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.
γάρ
(iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; π...
ἦ
[Et. idevr. ē] adv. stoji 1. v trdilnih stavkih, da kaj potrjuje ali poudarja: zares, res, resnično, v resnici, gotovo, brez dvoma, kajpada, seveda; pogosto se veže z drugimi členicami: ἦ μήν (μέν, μάν) prav zares, res, gotovo, kajpada, seveda, pač, ἦ μὲν δή da zares, gotovo, ἦ γάρ kajti (sicer) zares, pač zares, kajpada, ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač, ἦ μάλα da zares (brez dvoma), ἦ ῥα zares torej, ἦ θήν που gotovo pač, τί ἦ zakaj neki? 2. v vprašalnih stavkih: lat. num ali ne = ali? li? morda? mari? nemara? – včasih tudi = nonne, tako posebno ἦ γάρ ali ne?