Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
polom
v govorici mladih se beseda večkrat uporabi ob distancirani zmerni oz. rahli zgroženosti, takrat torej, ko nad nečim nismo navdušeni, še več, se celo neradi spominjamo. Včasih smo boljše volje kljub temu, da je folk povsem ponorel, pa je bilo res odštekano - tudi takrat je lahko polom, če hočemo poudariti, da je bilo zanimivo in živahno, celo malo preveč. In tu ne gre le za pijačo in petje, vključuje še vse drzge vragolije.
Primeri:
"OJ, kako si se imela za nov' let'?"
"V Brnu misl'š? Ej stara, nikol' več - te potovalne agencije! Boljš' da ne govorim - polom, res, polom ..."
"Ej jo, kak si se imela zanč na žuru?"
"P'r Petri? Ej, nauš verjela - z majonezo smo se obmetavali. Ej polom, res ..."
Sopomenka: konec.
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...