Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
da
1.it che
2. che
3. perché
4. senza
5. come se, come
6. tanto... che, tanto... da
7. se
8. che
9. ○; ○; ○; ○; per
10. solo che, soltanto che
da
[poudarjeno dá] podr. vez. 1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili: star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če: 10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav: 11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere: ...
drdráti
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove
2. hitro, ropotajoč se premikati
3. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo
ena ni nobena
Marsikdaj kadar nas težvave oblegajo ali kadar ne vemo, se ne zavedamo kako to, da smo ravno mi tisti ki smo dobili slabo oceno. Uh?? Ravno jaz sem dobila enko! si rečejo mnogi dijaki. Nato pa sledi psihološka oblika kateri pravimo izgovarjanje. Tu sledijo raznorazne fraze, s katerimi dijaki spodbudimo sebe, hkrati pa se izgovarjamo, prepričujemo sebe, da je vse v redu, da ni skrbi ter dodamo v slovarju v svoji glavi naslednjo frazo: Ena ni nobena!
Torej dobimo enko ... in kako se branimo? Tako, da si rečemo ... Ena ni nobena... Toda kaj ko se pojavita dve?? Takrat pa postane fraza pretekli utrinek, po katerem nastopi učenje za doseg cilja, toda takrat je lahko že prepozno. Raje si povejmo: Danes ena ... nasledjič nobena!
Srečno preživetje šolskih dni, čeprav je skoraj konec,
vam želim, da bi se le ti iztekli brez popravnih ter z nasmehom na licih.
Medelin
ennuyer
sl dolgočasiti; spraviti v slabo voljo, ozlovoljiti; vznemirjati, delati skrbi; nadlegovati, motiti, iti na živce
faire*
1.sl delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti; napisati; komponirati; imeti; zaploditi, povreči; leči; dobiti; opraviti; zbrati, narediti si; zaslužiti, donašati; pretrpeti; priskrbeti; pridobiti si; ukrasti, zmakniti; požeti; dati; napraviti, predložiti; rezati, delati; napraviti; igrati; izstaviti; izvrševati; študirati; pripravljati se; odsedeti; odslužiti; zagrešiti, zakriviti; izpolniti; praznovati; zbuditi, povzročiti; preteči, prevoziti; trajati, zdržati; imeti; prodati za; pospraviti; pomiti; (o)čistiti; skleniti; mešati; čistiti si; : brusiti si; izučiti, izobraziti, vzgojiti; igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz