Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ták
1.it questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile
2. così, (così) come
3. così, come, uguale
4. così
5. così e così
6. qualunque, qualsiasi
7. come tale; cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile
ták
-a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin2. navez., navez. kaz. kak. zaim. bližnjega Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|; 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|; 6. Ljudje so ~i in ~i |različni|; 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|; ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|; táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
tree
1.sl drevo; steblo, deblo; križ, vislice; gred, vreteno
2. pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito; spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)
zdréti
zdêrem tudi zdréti zdrèm dov., 3. os. mn., neobč. zderó, nam. zdrèt/zdrét; zdŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) kaj Nalivi so zdrli rodovitno zemljo zdreti komu kaj ~ bolniku zob izdreti: zdréti se zdêrem se tudi zdréti se zdrèm se (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) pokr. odlomiti se, odtrgati se: S pobočja se je zdrl kamen
zêmlja
1. tretji soncu najbližji planet osončja
2. površina tega planeta
3. trdna plast pod površino tega planeta
4. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi, ki tvori to plast
5. del površine tega planeta kot gospodarska dobrina
6. kopno
7. ta planet kot človekov življenjski prostor
8. dežela, država