Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
oscáti
oščíjem tudi oscáti oščím dov., nam. oscàt; drugo gl. scati (á í; á í) nizk. |zmočiti s sečem|; koga/kaj Pes je oscal ograjo oscáti se oščíjem se tudi oscáti se oščím se (á í; á í) nizk. |opraviti malo potrebo|;
peljati scat
Prinesti okrog, ukaniti, prevarati.
Srhrv. "nadmudriti"
Nekdo te pelje scat, če te podredi svoji avtoriteti oziroma če doseže, da brez upiranja (čeprav ne po svoji volji) narediš to, kar si je zamislil. Pojem implicira občutek nemoči in podrejenosti. Je referenca na otroštvo, na stanje, ko človek še ni toliko samostojen, da bi šel scat po lastni volji in odločitvi, ampak ga mora peljati kdo od staršev ali kakšna druga odrasla in odgovorna oseba.
Primer: "Tko nas je scat peljal!" Ali: "Dej no mir, tega brezzveznika peljem scat za fruštek!"
Pijem laško, ščijem union
Izraz je nastal zaradi velike ošabnosti Štajercev. Mislijo, da lahko samo oni naredijo dobro pivo...
"lublančani" mislijo da mislimo, a mi preprosto vemo. Sicer pa rek izhaja iz dejstva, da ima union izrazito neizrazit okus in praktično ne vsebuje CO2. Zato bolj kot na pivo (beri Laško) spominja na rahlo obarvan telesni izloček.
> gl. tudi (Pijem union, ščijem laško.)
poscáti
-ščíjem tudi poscáti -ščím dov., nam. poscàt; drugo gl. scati (á í; á í) nizk. |zmočiti s sečem|; koga/kaj ~ zid poscáti se -ščíjem se tudi poscáti se -ščím se (á í; á í) nizk. |izprazniti sečni mehur|; : ~ ~ od strahu
poscati se na nekaj
prezirati nekaj, požvižgati se na nekaj, imeti zelo slabo mnenje o nečem
Izraz izvira iz dejstva, da uriniranje po nekem predmetu simbolizira njegovo neodobravanje. Če je predmet neodobravanja oseba, lahko izraz poleg splošnega neodobravanja označuje tudi bolj specifično neodobravanje njenega določenega mnenja.
Ej, a greš jutri na koncert? Dan D špilajo.
Poščijem se na Dan D.
Zdravnik pravi, da ne bi smel toliko kaditi.
Ma, poščijem se na zdravnika!
Korenček je zelo zdrav, moraš ga pogosteje jesti!
Ej, Poščijem se na korenček.
prescáti
-ščíjem tudi prescáti -ščím dov., nam. prescàt; drugo gl. scati (á í; á í) nizk. kaj |premočiti s sečem|;
uscáti se
uščíjem se tudi uscáti se uščím se dov., nam. uscàt se; uscánje; drugo gl. scati (á í; á í) nizk. ~ ~ od strahu |opraviti malo potrebo|; brezos., nizk. Vsak hip se bo uscalo |začelo deževati|;
faire*
1.sl delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti; napisati; komponirati; imeti; zaploditi, povreči; leči; dobiti; opraviti; zbrati, narediti si; zaslužiti, donašati; pretrpeti; priskrbeti; pridobiti si; ukrasti, zmakniti; požeti; dati; napraviti, predložiti; rezati, delati; napraviti; igrati; izstaviti; izvrševati; študirati; pripravljati se; odsedeti; odslužiti; zagrešiti, zakriviti; izpolniti; praznovati; zbuditi, povzročiti; preteči, prevoziti; trajati, zdržati; imeti; prodati za; pospraviti; pomiti; (o)čistiti; skleniti; mešati; čistiti si; : brusiti si; izučiti, izobraziti, vzgojiti; igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz