Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
priti k sebi
"Predvsem pomislite, da je nekaj podobnega sanjal že Platon, ko je pisal, da je norost zaljubljenih največja sreča v življenju. Zakaj kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: »//Ta človek ni pri sebi//« ali //Vrni se vase//« ali: »//K sebi je prišel//«? Dalje, čim globlja je ljubezen, tem hujša je norost in tem – srečnejša!
Kakšno bo torej življenje v nebesih, po katerem tako goreče zdihujejo pobožne duše? Vsekakor bo duh kot močnejši premagal in povsrkal telo, kar mu bo toliko laže, ker ga je že v življenju očistil in pripravil za to vrsto preobrazbe. Nato bo duha samega na čudežen način použil vrhovni Um, zakaj ta je še neskončno mogočne...
prstjen
Prstjen (pridevnik) pomeni tečen, zoprn, siten. Besedo poznajo večinoma starejši Jeseničani, med mlajšimi ni toliko znana. Nemalo preglavic povzroča vsem ostalim Slovencem, saj si njen izvor pogosto razlagajo z besedo prst (del roke) ali prst (zemlja). Ne vem, če ima prstjen res kakšno zvezo z omenjenima besedama.
Besedne zveze: "Ne bodi tako prstjen/prstjena!" "Ima prstjen glas." "Kako se prstjeno držiš!"
Iz besede je izpeljan tudi glagol prstinariti, ki pa ni široko uporabljan, in pomeni sitnariti ("A že spet prstinariš?")
Vsekakor je prstjen unikatna beseda, ki jo je vredno ohraniti.
rabutanje
Ponavljajoča se kraja sadja ali zelenjave, ki jo izvajajo otroci ali mladostniki v sosedščini zgolj iz predrznosti, igre ali toliko, da se v tistem trenutku malo posladkaš.
"Enega mulca ni, ki bi rabutal. Vsi sedijo za računalniki. Sicer pa ni nikogar ki bi jedel sadje. Pijejo smutije in goltajo kosmiče."
Lokalna samooskrba
rajši nositi kot poslušati
Rajši jo nosim kot poslušam. = Toliko govori, da jo "težko prenašam".
raznožka
a) špaga, razkrek - dejansko gimnastično pomeni preskok z razširjenimi nogami
b) omogočanje penetriranja - z Janezom dela raznožke v grmovju
c) kazanje frače - razmakniti noge toliko, da se vidi bogastvo (lahko tudi v hlačkah) oz. špranja; bodisi kot vulgarno povabilo bodisi kot dokončno nestrinjanje s čem - v slednjem ima vlogo dvignjenega sredinca (jebi se!). Ženska pomenljivo razmakne kolena, kot bi hotela "slikati". Pri tem se lahko z dlanjo prime mednožja, podobno kot moški z dlanjo simbolično dvigne moda in penis
Se sveti kot pumpeževa rit
Stopnja leska pozlate. Fraza se uporablja v restavratorstvu.
Primer:
Ob pogledu na nočno nebo, nad Trstom, mi je povedal: "Sveti se kot pumpeževa rit!"
gl. še (dišati kot pumpeževa rit)
pumpež = 1. sinonim za gladež,t.j. naprava za glajenje / loščenje površine
2.oseba, ki z vztrajnim besedičenjem (prošnjami, prepričevanjem) pride do denarja
Rečenica "**se sveti kot pumpeževa rit**" se torej uporablja, če stvar (čevelj, pohištvo, dragocen predmet) toliko časa drgnemo / loščimo, da dosežemo izjemen lesk.
spustiti kajlo
Ok. 209 zelo pogost izraz med maldimi, danes malo manj. V rabi predvsem, če kdo koga izziva, pa mu drugi proti pričakovanjem zna vrniti s takim odgovorom, da se izzivalec zmede za toliko časa, da je osmešen v očeh soudeležencev.
Glej tudi nizko, vendar je nizka navadno bolj umazana kot kajla, ki nakazuje le ali zelo veliko odločnost in samozavest izzvanega ali pa izredno jezikovno spretnost in razumevanje problema. Pri obeh pa je v navadi reakcija soudeležencev: kera kajla/nizka!
Šolska ocena nezadostno
Kar nekaj je že zbirk v razvezanem jeziku, zdi pa se mi, da smo spregledali zelo pomemben vidik življenja mladih: ocenjevanje (redovanje) v izobraževalnih ustanovah. Zberimo izraze za nezadostno ter glagole za neuspeh v šoli ali na univerzi.
Samostalniki, s pomenom ocena 1:
*bat
*(cvek) (klasika)
*(enka)
*kajla
*fajfa
*čik
*kec (s polglasnikom)
*kec (z ozkim e) - čefursko > (kecniti)
*kečina (zelo slaba 1, manj kot 30 % od 100 % pri testu)
*kol (tudi različica kolac) (izraza zelo priljubljena 1999-2000)
*rimska ena (dvojna 1, manj kot 10%)
*rimska ocena (edino 1 je kolikor toliko podobna rimski I)
*špon (pred 2000 kar precej v rabi, danes ostaja v žargonu nekaterih učiteljev; je morda bolj vezan na Primorsko?)
*šus (leta 1999 je bil že iz mode, poznali smo ga iz učiteljskega žargona)
*(šut) (trajno v rabi)
Glagoli s pomenom pisati 1:
*zabatiti
*zakoličiti
*čikniti
*šutniti
*zašutirati
*(kecniti)
*kucniti
Samostalnik za nezadostno ocenjeno konferenco:
*graja (po starem sistemu)
*(NMS) (po novem šolskem zakonu: Ni...
vleči na gorgonzolo
Tako se v Polju (Ljubljana) reče, če je kaka hrana že dolgo stala in bi utegnila že biti pokvarjena. Prispodoba je utemeljena na močnem vonju in zeleni barvi omenjenega sira.
Primer: Tale pica pa že cel dan tule stoji, meni že malo na gorgonzolo vleče ...
Če je stvar res gorgonzolasta, torej splesnela, potem res ni več za namizo.
Lahko se rabi tudi v prenesenem pomenu, o kakem slabem, pokvarjenem človeku. Primerjaja frazo: tu nekaj smrdi. Med novinarji RTV sem že slišal tako primero: Kaj - da XY ni pokvarjen! Še bolj ko francoski sir, ja, toliko je pokvarjen!