samošnost

samostalnik, ki izvira iz pridevnika samošen. Pridevnik in iz njega izpeljan prislov samošno pozna tudi SSKJ: najprej kot sinonim za samoten in ga označuje za zastarelega (**samošno** življenje//) in nato v pomenu osamljen, sam in navaja primer: po pusti samošni poti.
V zadnjem času je pridevnik samošen in iz njega izpeljana lastnost samošnost vse bolj v rabi v psihiatriji, ko je govora o avtističnih otrocih ali o bolnikih s shizofrenijo. Samošnost naj bi opredeljevala tisto samozadostnost, umik vase, ki sta značilna tako za avtista kot za shizofrenika.

sátje

satju podobna klekljana oblika iz posukanih parov in kitice, navadno kot del klekljarskega vzorca, s katero se zapolnijo praznine v njem

scȃłnik

de der Uringang

sébe

de seiner, ihrer, sich

sedem

>>> glej geslo >>>

sę̑łən

servant

sl (glavni) služabnik, sluga, služitelj, posel; hišna pomočnica, služabnica; državni (javni) uslužbenec; služinčad, posli

service

sl služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; služba božja; maša zadušnica; namizna posoda, servis; namizno perilo; sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; oskrbovalne čete

sesuti ko mačka

Zveza pomeni nekoga kar najbolje prefukati, pretepsti torej. Ponavadi se rabi v izražanju želje (pogojni stavki) in tudi v izražanju prihodnosti, kar pa je dostikrat le napihovanje govorca.
"Jest bi ga sesu ko mačka!"
"Kva ga bom, ko mačka ga bom sesu, ko pride dam!"

sfucan

Ta v Ljubljani (sicer redkeje, ker je beseda bolj stara) rabljen pridevnik označuje obrabljen, obnošen tekstil, pri katerem so bolj ko ne ostale le še najmočnejše osnovne niti. Blago je torej preslegasto, cvetoče ... Navadno se beseda rabi v zvezi s kakimi oblačili, ki so že močno oguljena.