Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zaščítiti
-im R
1. kdo/kaj zavarovati (komu/čemu) koga/kaj s kom/čim (pred kom/čim)
2. kdo/kaj pravno zavarovati (komu/čemu) koga/kaj s kom/čim (pred kom/čim) kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim (pred kom/čim)
známenje
1. kar omogoča sklepanje na
2. nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje
3. kar kaže na obstoj tega, kar izraža samostalnik
4. gib, zvok, s katerim se
5. dogovorjen lik, ki ima določen pomen
6. tvorba, oblika na koži, po kateri se osebek razlikuje od istovrstnih osebkov
7. različno oblikovano likovno ali manjše arhitekturno delo navadno v spomin na določen dogodek
8. izraža, da kaj zelo vpliva na kako dogajanje, obstajanje
žvrcati
Glagol žvrcati je nedovršni par glagolu (po)žvrkniti. Po naliki z žvcati se govori tudi požvrcniti, možna pa je tudi nepalatalizirana oblika žvrkati, ki pa je bolj redka. Glagol žvrcati namreč upošteva 3. palatalizacijo (kot dvigniti - dvizati, klikniti - kli'cati). Zadnje čase se sliši tudi nešumniška različica zvrcati.
Besede pomenijo poklicati nekoga z mobija na mobi, potem pa že po enem ali dveh zvonjenjih prekiniti zvezo. Klicani mora tako poklicati klicatelja; tako klicarjenje ni priljubljeno, saj mora klicani plačati več (ponavadi se ljudje tako razvadijo, da zvrcajo nekomu, ki ima naročnino). Žrvcanje pa je uporabno tudi kot signal, seveda ob poprejšnji domembi.
Primer:
"Kva mi žvrcaš!"
"No, prid' pol v'n, k' ti požvrknem."
Povsem enak pomen ima beseda bipniti, bipati, ki izhaja iz medmeta, ki posnema glas telefona: "bip"
Besedi žvrcati in bipati sta različno razširjeni - tod govorijo tako, tam tako.
Ponekod uporabljajo izraz požmrkniti (naglas pred r).