Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drúžbena móč
Sredstvo, ki ga uporabljamo za uresničevanje splošnih ciljev družbe, ...
en social power
Družbena moč
Sposobnost delovanja na druge v skladu z našimi interesi. Splošne oblike moči so vpliv, kontrola in avtoriteta. Vpliv je aktualizirana moč, torej njeno izvajanje, ko smo jo že aktivirali (moč »na delu«); kontrola pomeni izvajanje vpliva v normiranih pogojih, o avtoriteti pa govorimo, ko je moč v potencialni obliki in se še ne manifestira skozi vpliv.
Družbena neenakost
Pomeni takšno vrsto neenakosti med ljudmi, ki se ustvarja in vzdržuje sistemsko (ne pa individualno niti naravno), medtem ko jo dominantna kultura ideološko legitimira za koristno ali celo nujno. Posledica te vrste neenakosti je stratifikacija družbene strukture, ki je glavni izvor napetosti, konfliktnosti in relativnega slabšanja kakovosti življenja za večino članov družbe. S hierarhiziranjem velikih kategorij prebivalstva (zlasti po kriterijih bogastva, dohodkov, družbene moči, ugleda) se nekatere skupine na relativno stabilen in trajnejši način afirmirajo in privilegirajo, druge pa marginalizirajo in diskriminirajo.
Družbena vloga
Skupek navodil (norm), s katerimi socialno okolje posameznika (kot nosilca vloge) obvezuje k takšnemu vedenju, kakršno je skladno z njegovim socialnim statusom. Na primer, tradicionalna vloga matere v patriarhalnih okoljih je opredeljena z normami o tem, kako mora skrbeti za člane svoje družine, voditi gospodinjstvo, biti poslušna do moža itd. Poklicna vloga socialne delavke in delavca nalaga osebi, ki opravlja ta poklic, da ima strokovno znanje in veščine, s katerimi lahko koristi svojim uporabnikom, da je sposobna prepoznavati njihove stiske, da izpolnjuje določene standarde poklicne etike itd. Vloge so v pomembni meri določene glede na druge vloge (vloga očeta glede na vlogo matere, vloga nadrejene osebe v razmerju do vlog podrejenih oseb, vloga trgovca glede na vlogo potrošnika); podobno tudi določenega statusa ne moremo razumeti neodvisno od drugih družbenih statusov. Zato velja, da posamezniki vstopajo v medsebojne interakcije preko družbenih vlog in statusov. Privzeta vloga posa...
Družinsko nasilje
Nanaša se na nasilje, ki ga en ali več članov družine izvaja nad drugim članom ali članico in vključuje nasilje nad otroki in starejšimi. Žrtev družinskega nasilja je lahko tudi več in so lahko neposredne ali posredne žrtve (priče nasilju). Nasilje lahko izvaja tudi član družine, ki z njo ne živi več. Družinsko nasilje je najstarejši pojem za označevanje nasilja, očitajo pa mu zabrisovanje dejstva, da so ženske najpogostejše žrtve družinskega nasilja in ustvarjanje vtisa, da je nasilje spolno nevtralen pojav. Pojem lahko vzbuja vtis, da imajo vse članice in člani družine enako mero moči in so povsem enakovredni, zato je odgovornost za nasilje enakomerno porazdeljena med moške in ženske, starejše in otroke, kar pa je zavajajoče in nevarno. Posledice takega prepričanja namreč povzročajo, da službe, ki bi morale zaščititi žrtev nasilja, tega ne storijo, ker so prepričane o njeni soudeležbi in nasilje obravnavajo kot družinski konflikt, kjer vsak nosi svojo mero odgovornosti. Prednost tega...
držávni orgán
Organi, ki opravljajo opravila, ki so določena s pravnimi normami ...
en state authority
držávni zbòr
Najvišja predstavniška in zakonodajna institucija, ki poleg temeljne zakonodajne funkcije ...
en National Assembly
duble
1. neplemenita kovina, prevlečena s tanko plastjo plemenite kovine
2. svilena tkanina z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve
dúh
1. razumsko-spoznavna stran človeka
2. človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti
3. splošne miselne, nazorske značilnosti
4. splošno psihično razpoloženje
5. bitje netvarne narave
6. nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša
7. nematerialno počelo vsega, kar je
Dostopnost