Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
κορυφαῖος
3 (κορυφή) najvišji, vrhoven; subst. glava, vodja, poglavar; voditelj kora.
μήκιστος
3 ep. poet. (sup. od μακρός) najdaljši, največji, najvišji ἀνήρ. – adv. μήκιστον najdalje ἀπελαύνω, ὅτι δύνᾳ μάκιστον kolikor je mogoče; μήκιστα naposled, τί νύ μοι μήκιστα γένηται kaj se bo naposled z menoj zgodilo?
ὁμό-τῑμος
enako čaščen, ki je v enakih časteh, ki uživa enako dostojanstvo, enakega dostojanstva, enakopraven
ὁμό-τῑμος
2 (τιμάω) enako čaščen, enakega dostojanstva, enakopraven, οἱ ὁμότιμοι perzijanski veljaki, najvišji plemiči.
πρῶτος
3 [Et. sor. πρό, nem. vor (stvn. fora). – sup. πρώτιστος] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, najvišji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, πρῶτον ἰών spredaj idoč, ἐν πρώτῳ ῥυμῷ spredaj na ojesu, ἤγγειλα πρῶτος javil sem najprej. 2. subst. οἱ πρῶτοι prvi, najodličnejši; pogosto = πρόμαχοι sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža; a) τὸ πρῶτον τινος začetek, πρῶτον νομίζεται velja kot prvi (največji) zakon, ἐπὶ τοῦ πρώτου (ἱερείου) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; b) τὰ πρῶτα največja dela, prva nagrada, τὰ πρῶτα φέρομαι dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ἐὼν) τὰ πρῶτα glavna oseba. 3. adv. a) ἐν πρώτοις največ, posebno, zlasti, ἐς τὰ πρῶτα do najvišje stopnje (mere), posebno; b) τὴν πρώτην prvič, prvikrat, zasedaj; c) πρώτως najprej; d) τὰ πρῶτα, τὸ πρῶτον prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, ἐπεὶ δὴ πρῶτον odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).
τελευταῖος
3 (τελευτή) 1. poslednji, zadnji, končni (po kraju, času in številu), τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, ὁδὸν τὰν τελευταίαν ὁρμάομαι nastopim zadnjo pot (življenja), ὁ τελευταῖος βίος ki poteka; pogosto se prevaja adverbialno: παρελθόντες τελευταῖοι ki so nazadnje nastopili; subst. οἱ τελευταῖοι zadnja straža, ἡ τελευταία (sc. ἡμέρα) poslednji (zadnji) dan. 2. najvišji, najhujši ὕβρις – adv. (τὸ) τελευταῖον, τὰ τελευταῖα nazadnje, naposled, zadnjikrat.
τέλος
, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλ...
Dostopnost